Pri zeleni rezi gre največkrat za odstranjevanje navpičnih poganjkov ali za del korenitejše rezi, ko želimo pomladiti starejše drevo, pa opravilo porazdelimo na več etap v eni sezoni, da je za drevo poseg manj stresen. 

Sadjarji prištevajo k zeleni rezi tudi junijsko redčenje plodov. O namenu in izvedbi opravila, s katerim odstranimo del rodnega nastavka (drobnih plodov), pišemo v članku Redčenje za debele in aromatične plodove, na tem mestu pa si ob fotografijah oglejmo tudi druge stvari, ki sodijo k poletni rezi, in sadjarjevo skrb za dobro prehranjenost in kondicijo drevesa. Posneli smo jih v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici.

Koreninski poganjki – Izraščajo ob drevesu iz tal, najpogosteje jih opazimo ob pletju, okopavanju ali košnji okrog drevesa. Pogostost izraščanja koreninskih poganjkov je lastnost sadne vrste ali sorte. Koreninski poganjki povečujejo zračno vlažnost okrog koreninskega vratu drevesa, zato jih odstranimo s škarjami čim globlje v zemljo. Če gre za cepljeno drevo, je koreninski izrastek nežlahten oz. iste sorte kot podlaga. Če je že pognal svoje korenine, ga lahko previdno izkopljemo in uporabimo za podlago (novo drevesce), ki jo bomo pozneje cepili.
 

Bohotivke – Poleti sproti odstranjujemo navpične poganjke na hrbtu veje, ki imajo bujno rast in senčijo krošnjo. To najlaže naredimo, ko so še zelnati, neoleseneli (od 20 do 30 cm dolgi), ko jih brez težav z roko odtrgamo od osnove. Pozneje jih raje odrežimo s škarjami, da ne bi preveč ranili lubja. To vedno počnemo v suhem vremenu, ki bo zdržalo še vsaj dva dni, da se bo rana lepo zasušila in da bi preprečili okužbo.
 

Privezovanje vrhov – K sezonskim opravilom v sadovnjaku sodita tudi upogibanje in privezovanje poganjkov mladih dreves, pri katerih šele vzgajamo obliko.  Vrhove privezujemo ob oporo, da jih ne bi polomil veter, jih s svojo težo obtežil ptič ... Tega ne smemo narediti pretesno, pustimo vsaj 5 cm oz. za širino sadjarskih škarij prostora. Poganjek privežemo ob oporo z mehko sadjarsko vrvico v obliki osmice.
 

Rezanje nazaj – Na fotografiji je mlada češnja z lepo razporejenimi, precej vodoravnimi poganjki, ki so zrasli po letošnji spomladanski rezi do junija. Tako vodoravni so idealni in nam jih ni treba upogibati s privezovanjem ob oporo. Zrasli so iz čepov, ki jih je sadjar pustil na debelcu. Ker drevesce od lani ni kaj prida zraslo, ga je "porezal nazaj", to je zelo prikrajšal vrh, od vejic pa pustil za dobrih 5 cm dolge štrclje, čepe, s čimer je spodbudil obraščanje. Vedel je namreč, da ima drevesce glede na podlago, na kateri raste, močan koreninski sistem in da se bo zato lepo obraslo.
 

Obraščanje breskve – Še en primer bujno obraščenega drevesa. Na levi fotografiji je breskev, kot jo pravilno obrežemo spomladi. Drevo s tako razredčenimi poganjki se ljubiteljskim sadjarjem zelo smili, težko verjamejo, da se bo močno obraslo. Na levi strani je dokaz, fotografiran zanje dni maja. Plodiče bo treba še zelo poredčiti, ker jih je veliko preveč za eno drevo!
 

Siva breskova uš – Napad tega škodljivca, ki prizadene listno površino, poleg tega pa prenaša virusne bolezni, proti katerim ni zaščitnih sredstev, spoznamo po vzdolžno zvitih in obledelih listih na vršičkih. Uši so na spodnji strani svitka. Na domačem vrtu jih je smiselno zatirati s pomakanjem napadenih vršičkov v posodo z raztopino insekticida. zvijanja listov zaradi uši ne zamenjujmo z breskovo kodravostjo.

Breskova kodravost – Najbolj nevarna glivična bolezen breskev in nektarin povzroča zvijanje, mehurjenje in rdečkasto obarvanje listov. Ob močnem napadu bolezni lahko drevo celo ogoli.