Biotično varstvo rastlin: z živimi pripravki nad težave

13. 4. 2012 | Besedilo: Miša Pušenjak

biotično varstvo, biotika, vrt, rastline

Izrazi, kot so bio, eko, biološko, biotično, lahko zaradi podobnosti marsikoga zmedejo. A biotično varstvo rastlin ne pomeni istega kot biološko ali ekološko varstvo. Medtem ko biološko pomeni vse načine varstva rastlin, pri katerih uporabljamo naravna sredstva, je biotično tisto, ki za isti namen uporablja žive organizme. V tem prispevku bomo govorili le o načelih drugega.

Med sredstvi za biološko varstvo je tako veliko kamnin ali rudnin (žveplo, baker, glina, vulkanski prah …), izvlečkov in čajev različnih rastlin, feromoni za privabljanje ali zbeganje samčkov škodljivih žuželk in podobno. Biotični pripravki, ki imajo komercialna imena, so pogosto naprodaj na istem mestu kakor sintetična in biološka sredstva za varstvo rastlin, zato mnogi sploh ne vedo, da gre v resnici za pripravke z živimi organizmi, s katerimi je treba ravnati drugače kot z običajnimi sredstvi za varstvo rastlin.

Kateri živi organizmi se skrivajo v biotičnih pripravkih? Najbolj seveda poznamo koristne žuželke. Vlogo pikapolonic danes pozna že vsak otrok, poleg nje pa je v svetu biotičnega varstva še veliko drugih žuželk, koristnih glivic, virusov, fitoplazem in ogorčic ali nematod.

Res bi lahko rekli, da Kitajci naravo in odnose v njej najlepše opisujejo z izrazoma jin in jang. V naravi ima vsak za nas (oziroma naše rastline) škodljiv organizem svojega nasprotnika: za vsak jin se najde jang. Zakaj potem niso vse rastline zdrave in zakaj imamo iz leta v leto veliko težav, se boste vprašali. Zaradi našega vmešavanja v pravila narave seveda. Največjo škodo in težave povzročajo »uvoženi« škodljivci. Čeprav tega mnogi, ki se ukvarjajo s trgovino z rastlinami, ne bodo priznali, so se največ­je težave pri nas začele takrat, ko smo na stežaj odprli meje za vse rastline, sadike, seme. Saj smo tudi v letih pred tem dobili kakšnega škodljivca, a navadno posamez­nega, in to le redko. V zadnjih letih pa se skoraj vsako leto srečamo z novo uvoženo težavo. Za vse te narava še nima ustreznega odgovora.

Tudi pri boleznih velja podobno kot pri škodljivcih. V naravi obstajajo številne za nas nevidne glivice, bakterije in virusi, ki se naselijo na naših rastlinah in preprečujejo škodljivim glivicam, da bi se čezmerno razmnožile. Ko posežemo v nasad s fungicidi, uničimo ene in druge. Podobno z uporabo insekticidov uničimo vse koristne žuželke, če že ne neposredno njih, pa njihovo hrano, tako da se sploh ne naselijo na našem vrtu.

Najprej glivice proti pepelasti plesni

Med prvimi biotičnimi pripravki so bili tak­šni, ki so vsebovali koristne glivice proti pepelasti plesni. V resnici gre za glivico, ki je prav tako iz rodu pepelastih plesni. Njeno ime je Ampelomyces quisqualis, skriva pa se v pripravku AQ – 10. Ustrezajo ji enake razmere kot pepelastim plesnim. Učinkovita bo le, če jo bomo na liste rastlin nanesli prej, preden jih bo prekrila škodljiva pepelasta plesen. Zato moramo rastline dobro opazovati. Ko na vrtninah opazimo prve lise, znake pepelaste plesni, je čas za uporabo tega pripravka. Nato ga uporabimo večkrat, dokler so razmere ugodne za pepelasto plesen. To pomeni, da so temperature nad 25 ° C in da je zjutraj vsaj malo rose.

Pripravek lahko uporabljamo tudi na vinski trti. Ali ste opazili, da v tujini pogosto ob vrstah trte rastejo vrtnice? Ko odkrijejo prve znake bolezni na njih, opravijo tretiranje vinske trte, tako so zagotovo pravočasni. Ta pripravek kupimo v vrečici, uporablja se v zelo majhnih odmerkih. Deluje na prav vse pepelaste plesni, tako na okrasnih rastlinah kot vrtninah in sadnih rastlinah. Pri nas je registriran za uporabo na jagodah, vinski trti in vseh vrtninah, za sadno drevje pa ne. Pripravek po navodilih razredčimo s predpisano količino vode. Za škropljenje lahko uporabimo iste naprave kot za kemična sredstva za varstvo rastlin.

Z glivicami nad strune

Naslednja glivica, ki jo že nekaj let kot pripravek lahko kupimo pri nas, je Beauveria bassiana, soj ATCC 74040,uporabljena pa je v pripravku Naturalis. V naravi je prisot­na, verjetno pa smo jo z uporabo kemičnih sredstev za varstvo rastlin in tudi mineralnih gnojil močno zredčili, zato imamo zadnja leta veliko težav s strunami. Z naravnim pripravkom strune zatiramo takrat, ko so najbolj občutljive, tj. spomladi, ko se pregizejo iz bub in se začnejo prehranjevati. Čas za uporabo je do maja, potem pa spet od druge polovice septembra vse do prve slane. Doslej so naši strokovnjaki v laboratoriju dokazali, da je občutljiva na uporabo skoraj vseh herbicidov, ki jih uporabljamo pri krompirju. V nasprotju z glivicami pepelaste plesni, ki jih fungicidi povečini ne uničijo, torej Beauverie bassiana ne uporabljamo skupaj s pesticidi.

Z njo lahko pri sajenju poškropimo gomolje krompirja v jamici, potem pa spet pri ogrinjanju. Priporočam, da ob ogroženih rastlinah v tla hkrati zakopljete nekaj narezanega krompirja ali jabolk, tako boste privabili še več teh škodljivcev, ki jih bo glivica uničila. Poleg krompirja lahko tako pred strunami zavarujemo tudi solatnice (endivijo, solato, radič), paradižnik, papriko, bučke in buče, lubenice, jajčevec in melone.

Zelo pomembno je, da s pripravkom zalijemo zemljo, v katero smo posadili sadike ali gomolje. Uporabimo ga samo zvečer. Zemlja mora biti mokra, idealno bi bilo, da bi ob škropljenju tal celo rahlo deževalo. V suhem vremenu zalijemo tla že dan prej in še enkrat pred tretiranjem.

Pa še nekaj je pomembno, glivica je uspešna šele, ko se tla ogrejejo vsaj na 10 ° C. Vedeti moramo, da bo uporaba tega pripravka naš vrt popolnoma očistila škod­ljivcev šele po treh letih, ko bomo uničili sprva vse tiste, ki so v času uporabe še v obliki jajčec, in postopoma do največjih, ki so bolj odporni, zato se bodo iz njih izlegli hroščki, mi pa bomo nato uničili še njihove potomce.

Skupno pri uporabi obeh glivic je tudi to, da moramo tretiranje vedno ponoviti vsaj enkrat. Ampelomyces spet uporabimo po 7 do 14 dneh, Beauverio pa po 7 dneh.

Glivice rešitev tudi za padavico sadik

V zadnjem času lahko kupimo še en pripravek, ki vsebuje kar dve glivici, to je Reme­dier. Ena deluje pri nižjih temperaturah tal, druga pri visokih. (Temperaturne omejitve kljub temu obstajajo, najnižja naj bi bila nad 10 ° C, najvišja pa tudi nad 40 ° C.) Trichoderma asperellum, soj ICC012, deluje pri visokih, Trichoderma gamsii, soj ICC080, pa pri nižjih temperaturah. Delujeta preventivno, naselita se na koreninah naših rastlin in preprečita škodljivim glivicam padavosti, da bi skozi koreninski sistem prodrle v rastline in jih uničile. Zato seveda ne bosta uspešni, če so rastline že okužene. Dan pred uporabo pripravek namočimo v toplo vodo in večkrat premešamo. Z njim zalijemo zemljo takoj po setvi, v rastlinjaku pa nekaj dni pred presajanjem, če imamo v njem težave. S pripravkom zalijemo tudi sadike pred presajanjem. Uporabimo ga lahko v namakalnem sistemu. Tudi ti dve glivici zahtevata vlažno okolje in tretiranje zvečer, ko jima sončni žarki ne morejo več škoditi. Vse omenjene glivice za človeka in naravo niso škodljive, kljub temu pa se je treba dosledno ravnati po navodilih na pripravkih.

Na vrt privabimo koristne žuželke

Pri nas se dobijo tudi biotični pripravki s koristnimi žuželkami, vendar niso dostopni kar v trgovinah. Tiste, ki so pri nas na seznamu uradno dovoljenih, prikazujemo v tabeli. Najdemo jih tako, da vtipkamo njihovo komercialno ime na splet in po­iščemo ponudnika. Škoda je, da jih ne uporabljamo več. Proti njim škodljivci ne razvijejo odpornosti, kar se pogosto zgodi pri sintetičnih insekticidih. Kupljene navadno uporabljamo v zaprtih prostorih, v tujini jih pogosto naselijo tudi v zimskih vrtovih in stanovanjih, ne samo rastlinjakih. Seveda je treba vedeti, kdaj in kako jih postavljamo v prostor. Ne smemo jih izpostaviti soncu in vedno jih spuščamo v bližino škodljivcev. Zelo pomembno je, da jih v prostor vnesemo, preden se škodljivci razmnožijo, saj pozneje ne bodo zelo uspešni.

Še bolj pomembno pa je, da na vrt privabimo in potem na njem tudi ohranimo koristne žuželke iz narave. Zato se ne ogradimo z visoko živo mejo, še posebno se izogibamo visokim živim mejam iz cipres. Tudi na zelenjavnem vrtu in okoli sadnega drevja naj raste pisano cvetje. Številni koristneži se namreč dopolnilno prehranjujejo s cvetnim prahom ali medičino, pri nekaterih pa so mesojede (koristne) samo njihove ličinke. Zlasti okoli rastlinjaka, predvsem pa pri vhodu, naj raste čim več rumenih, oranžnih in rdečih cvetlic, pa tudi nekaj zelišč, kot so timijan, materina dušica, rman, bazilika in ožepek. Lepo dišijo in še lepa so.

Pomembno je, da spomladi, ko so koristne žuželke še v zaostanku z razvojem, razmnožijo pa se listne uši, teh ne uničimo z insekticidi, saj se potem koristne žuželke pri nas ne bodo naselile ali razmnoževale. Za pikapolonice je na primer značilno, da jajčec sploh ne zaležejo, če v bližini ni kolonij uši. Spomladi torej pustimo, naj se uši naselijo na kakšnem grmu, čim več jih uničimo z rokami, pri čemer jih nekaj preživi – skratka, pustimo jih nekaj preživeti tam, kjer ne delajo velike škode.

Pikapolonice lahko celo prinesete iz narave. Bodite le pazljivi in jih v eni škatlici jih ne imejte veliko. Vanjo namečkajte kakšen papirnat robec, da se bodo skrile v gubah, saj se lahko uničijo tudi med seboj. Vsako pikapolonico odložite na svojo vejo in med uši. Boste videli, kako učinkovite so.

Koristne so tudi strigalice, pa pajki, če omenimo samo te, ki jih poznate in pogosto celo preganjate. Za koristne žuželke lahko na vrtu postavite celo posebne hišice, ki so hkrati okras. Vedno naj bo nekje na vrtu ali v rastlinjaku posoda z vodo. Vodo potrebujejo prav vsa živa bitja, tudi koristne žuželke.

Entomopatogene ogorčice, rešitev za čebulno muho

V zemlji niso samo škodljive nematode ali ogorčice, poznamo tudi koristne – pravimo jim entomopatogene. Že nekaj let jih lahko kupite tudi v Sloveniji, vendar ne v trgovini, saj gre za žive črvičke, ki s prostim očesom niso vidni. Če v spletni brskalnik vtipkate geslo entomopatogene ogorčice, boste hitro prišli do navodila, kako jih kupiti. Dobite jih lahko samo po telefonskem naročilu, saj so to pripravki, ki ne smejo biti dolgo na toplem in jih samo zelo kratek čas hranimo v hladilniku. Na zalogo jih torej ne moremo kupiti.

V Sloveniji smo pred kratkim dobili nekaj pripravkov iz teh drobnih bitij, ki jih lahko uporabimo proti bramorju, strunam, mrtvaški mušici, ličinkam košeninarjev in nekaterim drugim škodljivcem okrasnih in sadnih rastlin. Predvsem bodo prišle prav spomladi, saj jih lahko učinkovito uporabimo proti čebulni, kapusovi in korenčkovi muhi. Moti me, da zaradi naše zakonodaje še ne moremo uporabljati teh organizmov v boju proti polžem, kar je v nekaterih drugih državah EU dovoljeno že nekaj let.

Entomopatogene ogorčice uporabljamo vedno z veliko količino vode. Čeprav jih lahko nanašamo z navadnimi napravami za fitofarmacevtska sredstva, moramo te ali dobro očistiti (tudi šobe in cevi), še bolje pa imamo za biotične pripravke ločene škropilnice. Najbolje je, da pripravke iz nematod uporabite takoj, ko ste jih dobili. To vedno opravite zvečer ali v zelo oblačnem vremenu, seveda takrat, ko je škodljivec nanje najbolj občutljiv, zato si natančno preberite navodila.

Zmernost

Vsi omenjeni pripravki so dostopni vsem v Sloveniji, tudi vrtičkarjem. Večinoma so tudi pakirani v takšni embalaži, da jih porabimo na manjših površinah. Koristne glivice in njihove pripravke najdete v vsaki bolje založeni kmetijski trgovini, entomopatogene ogorčice in koristne žuželke pa morate naročiti neposredno pri ponudniku in se z njim dogovoriti o dostavi. Malo teže dostopne so samo koristne žuželke, teh pa imamo veliko v naravi in moramo samo narediti vse, da pridejo k nam in pri nas tudi ostanejo.

Pri uporabi biotičnih pripravkov moramo biti previdni in ne smemo pretiravati, kakor smo Slovenci sicer žal navajeni, saj lahko z njimi porušimo naravno ravnotežje. Vsi namreč niso povsem ciljni in ne napadajo samo škodljivih organizmov, temveč lahko škodijo tudi koristnim.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE