V sto dvajset let stari družinski hiši sta si naša gostitelja uredila skupni dom, ki meri približno 70 kvadratnih metrov. Pred vselit­vijo sta stanovanje popolnoma prenovila, kar pomeni, da sta na novo uredila električno in vodovodno napeljavo, stare talne obloge nadomestila z novimi, obnovila zidove in jih dala prepleskati. Kljub koreniti prenovi pa zaradi nosilnih sten nista posegala v tloris. Razporeditev prostorov je tako ostala enaka. Kuhinja in dnevna soba z jedilnim kotom sta ločeni, zraven sta še spalnica in kopalnica.

Za tla sta gostitelja izbrala masiven lesen pod iz oljenega hrasta. Kakor pravi Go­razd, so tla tista, ki so vedno v stiku s tabo, zato se mu zdi zelo pomembno, kakšna in iz česa so. Oljen les je naraven, prijeten na otip, tako da je nanj prijetno stopiti z bosimi nogami, pa tudi lep je na pogled, saj se vidi njegova struktura. Za stene sta poleg bele barve izbrala še nekaj odtenkov. V kopalnici je po Petrinem izboru nežna oranžna barva, v spalnici vijoličasta in v dnevni sobi zemeljski odtenek, zadnji dve je izbral Gorazd.

Sogovornik pravi, da mu je blizu retro slog opreme, Petri pa bolj sodobnejši, zato sta morala sklepati kompromise in v skupnem domu združiti oboje. Tako sta nekaj opreme kupila, nekatere elemente je izdelal mizar, temu pa sta dodala nekaj starih kosov, ki imajo svoje zgodbe in vnašajo v dom drugačno energijo. Takšen je bel stol, ki sta ga prejela od Petrine babice in bo vedno ostal z njima. Svoje mesto ima še stol Rex Nika Kralja. Tudi ta je iz zakladnice starega. In lepo ohranjen. »Oblikovanje, glede na to, da sem po poklicu tudi sam oblikovalec, mi seveda pomeni veliko, prav tako se mi zdi pomembno vprašanje, kdo je avtor kakšnega kosa pohištva,« odgovarja Gorazd. Zanj je idealna kombinacija, pri kateri je odličen dizajn hkrati uporaben in praktičen. »Navdihujejo me Norveška, Vikingi, rustikalno pohištvo, les,« doda.

Kuhinja je sodobna, ličnice so v beli barvi, dopolnjuje pa jih lesena delovna površina. Med spodnjimi in zgornjimi kuhinjskimi omaricami je obloga iz keramičnih ploščic. Na kuhinjskem pultu je razporejenih precej malih gospodinjskih aparatov in drugih kuhinjskih pripomočkov. Z razlogom, saj se v tej kuhinji resnično veliko in dobro kuha. Gostitelj je namreč po izobrazbi kuhar, in kakor pravi, obožuje kuhanje. Torej njuna domača kuhinja ni v okras, ampak ves čas v uporabi.

Prostore krasi nekaj zanimivih slik, poleg že omenjenih mafinov še grafika Petre Varl, veliko knjig o kuhanju, peki in drugih stvareh, povezanih s pripravljanjem hrane. Vse redkeje v stanovanjih vidimo zgoščenke, naša gostitelja jih imata kar precej na vidnem mestu v dnevni sobi in pričajo o ljubezni do glasbe.