Ti so pri osnovi že oleseneli, vrh pa je še vedno zelen in mehek. Potaknjence lahko narežemo s peto ali členkom. Dolžina prvih naj bo pet do sedem centimetrov, slednjih pa 10 do 15 centimetrov, najboljši so na voditeljici. Tu so razmere za rast najugodnejše, seveda pa so primerni tudi vsi drugi, ki so nameščeni na stranski rasti ogrodnih vej. Odrežemo jih tik pod členkom, očistimo spodnjih listov in odstranimo zgornji mehki del. Pri potaknjencih s peto le te narežemo skupaj z delom starega lesa pri osnovi poganjka. Tu so nakopičeni hormoni za boljše ukoreninjenje, primerni pa so za razmnoževanje azalej in nekaterih vedno zelenih rastlin, prav tako za rastline, ki imajo strženasto ali votlo notranjost poganjka. Podobno velja za kladivaste potaknjence, ki imajo v spodnjem delu v obliki kladiva odrezan del starega lesa. Kamelije in mahonije pa bomo uspešno razmnožili tudi z listnimi potaknjenci. Te narežemo tako, da lepo razvit poganjek razrežemo na več kosov tik nad vsakim listom, spodaj pa pustimo 2 cm dolg pecelj. Namakanje v hormonske preparate pri listnatih potaknjencih ni potrebno, ukoreninjanje pa bomo pospešili z zarezo ob osnovi (peclju). V tem času začnemo tudi saditi okrasne čebulice. Kjer je voluhar pogost, sadimo čebulice tulipanov v žičnate košare. Trato lahko gnojimo s kalijevim gnojilom oziroma z mešanico, ki vsebuje večji delež tega elementa, potrebnega za zgostitev rasti in odpornost. Za setev pa se odločimo dan pred napovedanimi padavinami, da bo travno seme hitro skalilo in bo do zime posejana površina že lepo zelena.

September je eden najlepših mesecev v letu zaradi barvitosti in pridelkov z naših gredic, s katerimi si pridno polnimo shrambe. Da le ne bo preveč dežja, ampak le toliko, da se napojijo od suše utrujena tla.