Dolgoročno je rastlinska čistilna naprava (RČN) ena najcenejših rešitev za čiščenje odpadnih komunalnih voda, za kar bodo po 31. decembru 2017 morala poskrbeti gospodinjstva, ki niso priključena na kanalizacijo, temveč uporabljajo greznico. Za RČN ne potrebujemo niti elektrike niti strojne opreme ali mehanskih delov. Dovolj je izkop jame in zasaditev ustreznih rastlin in RČN lahko brez težav deluje vsaj eno, če ne že dve desetletji. Iztok Ameršek iz podjetja Liviplant finančno prednost RČN, ki z gradbenimi deli vred stane približno 4000 evrov, pred drugimi malimi čistilnimi napravami utemeljuje tako: »Pri izbiri malih komunalnih čistilnih naprav se je zelo pomembno vprašati tudi o stroških obratovanja in vzdrževanja v določeni dobi. Ko smo v podjetju naredili eno takih primerjav, smo ugotovili, da je lahko najcenejša čistilna naprava v obdobju desetih let najdražja. Ob nizki ceni je namreč treba prihraniti pri materialu oziroma nekje drugje. RČN pa ne potrebuje strojnih elementov, ki jih je treba servisirati ali menjati, prav tako ne potrebuje elektrike. Poleg tega je zelo učinkovita pri čiščenju odpadne vode, vanjo pa ni treba dodajati nikakršnih preparatov in podobnih snovi.«

Sestavni deli

Izdelava RČN je preprosta. Za enodružinsko hišo je potreben izkop dveh manjših bazenov, globokih od 50 do 80 centimetrov, ki ju prekrijemo s folijo, nanjo nasujemo granulat in posadimo vlagoljubne rastline. Podrobneje sestavo RČN opiše Martin Vrhovšek iz podjetja Limnos: »Sestavljena je iz predčiščenja oziroma mehanskega čiščenja in gred. Predčiščenje vsebuje greznico oziroma usedalnik, ki mora biti vodotesen in najmanj dvoprekaten. Tu se grobi delci, ki pridejo iz hiše, usedejo, tako da teče voda iz zadnjega prekata usedalnika neobremenjena z grobimi delci v prvo gredo.« Poleg obeh gred moramo poskrbeti še za jaške za dovajanje vode v čistilno napravo. Ker se voda pretaka pod površjem, ne občutimo neprijetnega vonja. Odpadna gospodinjska voda iz usedalnika najprej steče v prvo gredo, iz nje pa v drugo. Obe gredi sta izolirani z neprepustno folijo, vanju nasujemo mešanico peska. Na koncu zasadimo vlagoljubne rastline, ki so glavni del čistilne naprave. Ponavadi izberemo navadni trs, lahko pa tudi ostri šaš, peruniko, beli lokvanj, navadno loč­je, vodno hijacinto, širokolistni rogoz, navad­ni rmanec, vodno lečo in podobne. »Rastline oktobra, ob koncu rast­ne sezone, pokosimo, jih pustimo ležati na gredi čez zimo in jih v začetku nove rastne sezone odložimo na kompostnik. Spomladi spet poženejo, saj so trajnice, zato jih ni treba vsako leto znova saditi,« pojasni Martin Vrhovšek. Kljub temu čiščenje odpadne vode poteka tudi pozimi, saj se proces dogaja v koreninskem sistemu rastlin.

Proces čiščenja

Večino čiščenja v RČN opravijo mikroorganizmi, ki na podlagi fizikalno kemijskih in mikrobioloških mehanizmov razgrajujejo spojine. Mikroorganizmi se v napravi razvijejo sami brez dodatkov in preparatov. »Rastline jim s svojim koreninskim sistemom zgolj zagotavljajo ugodnejše življenjske razmere z dovajanjem kisika v spodnje sloje naprave. Ker se voda na RČN dovaja pulzno, hkrati pa neprestano počasi odteka z dna čistilne naprave, sistem nikoli ni v celoti nasičen z vodo (v njem se zadržuje le določena količina vode, ki prečiščena nadzorovano odteka v okolje) in je zaradi tega prezračen. Vemo, da je pri večini procesov, ki tečejo v čistilnih napravah, potreben kisik, kar zagotavljamo, kot rečeno, z dovajanjem vode, ki neovirano odteka po iztočni cevi,« opiše delovanje Iztok Ameršek.

Ker vodo čistijo mikroorganizmi, ki se razvijejo v koreninah, RČN deluje tudi pozimi, čeprav se nadzemni del rastline posuši in ga moramo spomladi odstraniti. »Pomemben podatek je tudi, da so RČN razširjene tudi v Skandinaviji in da pozimi ne zamrznejo, kar je pogosta napačna laična predstava,« pove Ameršek. Odpad­na voda je namreč topla, čistilna naprava pa je vkopana pod zemljo, kar zagotavlja temperature nad lediščem.

Primerno mesto

Nikakršnega enotnega pravila ni, koliko mora biti rastlinska čistilna naprava oddaljena od hiše. Kam jo bomo umestili, je odvisno od terena okoli objekta, kljub temu pa jo večina odmakne nekam na rob parcele. Pozorni moramo biti zgolj na naklon terena, da se voda gravitacijsko pretaka in je ni treba prečrpavati. »Očiščeno vodo speljemo v ponikovalnico ali neposredno v vodotok, vendar je za to treba pridobiti vodno soglasje, ki je enako kot za druge čistilne naprave,« pojasni Iztok Ameršek in doda: »Dobro učinkovitost zagotovimo z ustrezno debelino peska v čistilnem sloju, ki mora biti izbran s pomočjo sejalnih krivulj (določajo različno granulacijo peska), ter z dobro distribucijo vode na dotoku.« Podjetja, ki se ukvarjajo z RČN, ocenjujejo, da je za eno osebo potrebno 1,5 do 2,5 kvadratnega metra površine. Za enodružinsko hišo s štirimi člani moramo torej zagotoviti do 10 kvadratnih met­rov površine.

Čas od naročila do postavitve naprave je lahko precej kratek, dela so lahko končana v osmih urah in napravo takoj tudi zaženemo, saj za zagon ne potrebujemo mulja ali kakršnihkoli dodatkov. Da se rastline popolnoma razrastejo moramo običajno počakati do konca druge sezone. »Po približno treh do devetih mesecih od prvega zagona je treba izvesti meritve, ki jih opravi akreditirani laboratorij za odvzem in analizo vzorcev,« pove Martin Vrhovšek. Za čistilne naprave, primerne za do 50 oseb, zadošča pridobljeni certifikat, zato se druge merit­ve in preverjanja uradno ne izvajajo. Za tiste naprave, ki se postavijo pri objektih z več kot petdesetimi uporabniki, pa so meritve zakonsko potrebne in predpisane. Večja ko je čistilna naprava, pogostejše so meritve.

Malo vzdrževanja

Vzdrževanje RČN je dokaj preprosto. Glavno opravilo je odstranitev mulja iz usedalnika na tri leta. Da nam ne bi bilo treba prepogosto odvažati mulja, uredimo večji usedalnik, s čimer zmanjšamo stroške odvoza. »Mulj se po predpisih čisti na centralnih čistilnih napravah, za kar poskrbi lokalno komunalno podjetje. Če imamo registrirano kmetijsko dejavnost, ga lahko sami prečrpamo v gnojišče ter ga po šestih mesecih razlijemo po svojih kmetijskih površinah,« razloži Iztok Ameršek. Seveda pa je pogostost čiščenja odvisna tudi od tega, kaj vse odvržemo v odtoke.

Po dobrem desetletju je treba zamenjati pesek v rastlinski čistilni napravi. Martin Vrhovšek opiše postopek: »Če usedalnik pravilno vzdržujemo in praznimo, moramo pesek v prvi gredi zamenjati približno enkrat na 15 let. Pri individualni hiši gre za približno 1,5 kubičnega metra peska, korenine rastlin pa takrat za krajši čas shranimo na vlažnem in jih zasadino v nov pesek.«

Kadar se pojavi neprijeten vonj, pomeni, da so se začeli anaerobni procesi, ker RČN ne deluje pravilno. Urediti je treba odzračevanje iz used­lin in hkrati omogočiti dostop zraka skozi sistem. Ker je RČN živ organizem, v odtoke ne smemo zlivati prevelikih količin olja, pralnih praškov in čistil, saj lahko s tem uničimo mikroorganizme. Iztok Ameršek zato doda: »RČN so zelo robustne, kar zadeva delovanje. Tako jih lahko na primer pustimo dlje časa brez dotoka vode in bodo še vedno učinkovito delovale. Nikakor pa ne smemo v odpadno vodo zlivati agresivnih čistil, saj s tem uničimo mikrobiološko združbo, ki sodeluje pri čiščenju odpadne vode.« Očiščeno vodo lahko speljemo v ponikovalnico, nazaj v hišo za splakovanje stranišča ali pa jo uporabimo za zalivanje vrta, pranje avtomobilov in podobna opravila.