Solata spada med najstarejše in še vedno najpomembnejše vrtnine na slovenskem zelenjavnem vrtu. Da je že dolgo ljubljenka zelenjadarjev, dokazuje dejstvo, da imamo v Sloveniji dve priznani sorti, poimenovani po naših krajih ali rekah, to sta ljubljanska ledenka in bistra, pa še izboljšano ljubljansko ledenko, ki se imenuje leda. Poleg njih je na vrtovih še vedno veliko domačih sort, katerih seme se ohranja iz leta v leto.

Solata je tako priljubljena, ker jo je preprosto pridelovati, ker hitro raste in daje pridelek od pozne pomladi do pozne jeseni. Zanjo pa je značilno, da ne prenaša visoke vročine poleti, zato jo ta čas pogosto nadomeščamo z drugimi rastlinami.

Skromna rastlina

Ta zelenjadnica je skromna rastlina. Če bomo z nego pretiravali, bo uspevala veliko slabše. Lahko jo sejemo direktno na stalno mesto, kar je med slovenskimi vrtičkarji najbolj v navadi. Sama se bolj nagibam k vzgoji in presajanju sadik s koreninsko grudo. Tako je veliko laže v vsakem trenutku imeti na razpolago nekaj solate, nikoli pa preveč. Setev na stalno mesto pomeni veliko porabo semena, pozneje pa najpogosteje presajanje rastlin z golo korenino, kar lahko slabo vpliva tudi na zdravstveno stanje pridelka. Sadika ob presajanju izgubi veliko energije in posledica je lahko slabša odpornost odraslih rastlin. Poleg tega setev na stalno mesto marsikdaj pomeni setev kar povprek, ne pa v priporočenih vrsticah. Tak način ni priporočljiv, ker rastlin ne moremo okopati, prerahljati tal, kar lahko povzroča zdravstvene težave, gnitje in tudi uhajanje v cvet.

Torej, med vrsticami naj bo vsaj 30 cm prostora, če bomo čakali na glave ali rozete, oziroma 25 cm, če bomo solato porezali kot berivko. Medvrstni prostor lahko spomladi zapolnimo s setvijo mesečne redkvice ali rukole. Poleti solato sadimo kot vmesno vrtnino med plodovke, sladko koruzo, izmenično z nizkim fižolom, korenčkom ali peteršiljem. V kombinaciji s plodovkami ne potrebuje posebnega prostora, ampak jo samo posadimo med plodovke, saj ga te v začetku ne potrebujejo veliko. Enako velja za kombiniranje s sladko koruzo ali visokim fižolom. Pri kombiniranju s korenčkom, peteršiljem ali nizkim fižolom pa solati namenimo vsako drugo vrstico.

V kolobarju bo uspevala na vseh gredah, tistih, ki so bile prej gnojene ali negnojene. Za slovenske sorte, kot so ljubljanska ledenka, leda, bistra, pa tudi za dalmatinsko ledenko je sploh značilno, da slabše uspevajo v prebogati zemlji. Gredice ni treba posebej prekopati, samo prerahljamo jo z motiko in poravnamo z grabljami.

Vzgoja sadik

Solato za sadike lahko začnemo sejati v začetku ali sredini marca, v rastlinjaku še mesec dni prej. Na okenski polici jih ne moremo vzgojiti. Za zelo zgodnje setve torej potrebujemo rastlinjak ali zimski vrt, v nasprotnem primeru moramo počakati do sredine marca. Rastlina dobro prenese tudi nizke temperature, pred njimi jo lahko zavarujemo tudi z agrokopreno.

Priporočam, da berivke ne razsajamo za pridelovanje glav, temveč vso poberemo. Za presajanje na gredice si raje vzgojimo sadike s koreninsko grudo. V ta namen izberemo multiplošče z luknjami premera 3 cm. Primerna je tudi papirnata embalaža za jajca. Zgornji, raven del je podstavek, spodnji del z jamicami za jajca pa nadomešča lončke. Zdrži ravno tako dolgo, da so sadike primerne za presajanje. Na gredico jih lahko presadimo kar s papirjem vred, saj bo hitro razpadel. Za vzgojo sadik sama raje kupim substrat za setev in pikiranje, saj je zemlja na vrtu navadno pregroba in se preveč zbija. V vsako kotanjico posejemo eno, če nismo prepričani o dobri kaljivosti semena, pa dve semenki. Z zemljo jih plitvo in le delno prekrijemo. Sama setveno ploščo zavijem v PVC-folijo za živila, da se ohranja vlaga. Do vznika naj bo na toplem, lahko v sobi, ko opazimo prve vznikle rastlinice, pa folijo odstranimo. Takrat je plošče nujno prestaviti bodisi v rastlinjak ali vsaj čez dan na prosto. Ko se oblikujejo prvi pravi listi, eno rastlino (če smo posejali dve semenki) odščipnemo. Vsakih deset dni posejemo samo toliko rastlin, kolikor jih bomo pozneje, ko bodo zrasle, v tolikšnem času porabili.

Pomembno poznavanje sort

Za celoletno pridelovanje moramo poznati lastnosti sort. Nekatere so namreč namenjene pridelovanju v kratkem, druge v dolgem dnevu. Druge tudi bolje prenašajo vročino. Spomladi sejemo predvsem braziljanko, ljubljansko ledenko, bistro, pa tudi mehkolistni sorti majsko kraljico in atrakcijo. Čas za prve spomladanske setve na prosto je, ko se zemlja segreje na približno 5 ˚C (podatki o tem so dosegljivi na spletni strani www.arso.gov.si/vreme/napovedi in podatki/agro_podatki.html). Takrat lahko na prosto presajamo tudi sadike, na gredice v rastlinjaku pa že dva tedna prej. Medtem ko lahko agrokoprena sadiko na prostem zaščiti, da ji je topleje, pri kaljenju semena ne pomaga.

Majsko kraljico sejemo vse do začetka, atrakcijo pa do sredine aprila. Enako velja za slovensko glavnato krhkolistno sorto bistra. Braziljanko in ljubljansko ledenko sejemo vse do sredine maja. Takrat začnemo sejati tudi poletne sorte. Poletno vročino najbolje prenaša sorta great lakes, ki tudi v najhujši vročini ne pobegne v cvet. Slovenci je nimamo preveč radi, saj ima gladke, skoraj bele liste z zelo narezljanim robom. Poletni glavnati, krhkolistni sorti sta še dalmatinska ledenka in unicum. Prva je podobna ljubljanski ledenki, le da ima temno zelene liste, druga pa ima zelene liste z nekaj temnejšimi pegami in nima nikoli močno sklenjenih glav.

Pred nekaj leti je prišlo k nam tudi seme nekaterih novejših sort. Prva je prav gotovo gentilina, krhkolistna, a rozetasta solata (podobna endiviji). Uporabna je predvsem zato, ker jo lahko porežemo v vsakem obdobju dozorevanja, vse od berivke do velikih rozet. V poletni vročini jo režemo prej, če ni vroče, počakamo na veliko, napolnjeno rozeto. Podobna ji je ameriška rjavka, ki ima nežnejše, občutljive liste rdeče barve na soncu, zelene pa v rozeti. Ameriška rjavka v hladilniku ne zdrži dolgo.

Novost, ki je k nam prišla iz Sredozemlja, je romanska solata. Ravno zato, ker prihaja iz vročih krajev, odlično prenaša vročino. Čeprav deluje grobo, ima zelo krhke in nežne liste. Romanska solata naredi podolgovato glavo, na pogled je podobna kitajskemu kapusu. Sorta romanska je rumenozelena, ovired pa rdeča.

Poletne sorte sejemo vse sredine julija, ko spet pride čas za krhkolistne pomladanske sorte za jesenske krajše in hladnejše dni. Gentilino sejemo še naprej. Mehkolistni sorti znova sejemo od konca julija do sredine avgusta.

Berivka posebnost na naših vrtovih

Slovenci smo navajeni posejati solato za rezanje mladih listov, ki ji zato rečemo berivka, kar povprek. Iz nje presadimo (prepulimo) nekaj sadik za glave, drugo pa porežemo. Sejejo se kar vse sorte, od ljubljanske ledenke in braziljanke naprej. Tak način se deloma obnese, ker zahteva manj dela in razmišljanja, v letih, ki solati niso najbolj naklonjena, pa povzroča težave.

Tudi berivko zato sejemo v vrstice. Tako jih lahko enkrat prerahljamo in s tem spodbudimo rast ter uničimo plevele. V vrstice posejana ima več prostora in zraka, zato se razvijejo enako velike, lepše rozete. Tudi rezanje pridelka je veliko hitrejše.

Pomemben je tudi izbor sort za berivko. Ljubljanska ledenka ali braziljanka nista primerni, saj ne naredita goste čvrste rozete. Zato kupite seme berivke, v katerem je seme sort z gostimi rozetami. Primerni sta še gentilina in ameriška rjavka. Takšno berivko lahko režete veliko dlje, saj imajo tudi večje rastline kakovostne, mehke liste. Prav tako priporočam nakup pisane mešanice – ne samo zaradi videza, taka solata vam bo zagotovila bolj raznolik spekter koristnih snovi, saj ima vsaka barva drugačno vitaminsko-rudninsko sestavo.

Zimske sorte

Solata tudi v celinskem delu Slovenije prenese kar nekaj nizkih temperatur. Če jo pokrijemo z agrokopreno, jo lahko režemo vse do konca oktobra ali srede novembra, če imamo rastlinjak, pa še dlje. Spomladi lahko začnemo razmeroma hitro pobirati prvo zimsko solato, če smo jo nasejali. Zimski vmesni čas in tudi zelo vroče poletne mesece nam zapolnijo različne sorte radičev, poleg njih pa še nekatere nekoliko bolj eksotične rastline.

Tudi prezimne sorte sejemo v vrstice. Samo pri teh se mi zdi bolj uporabna direktna setev kakor presajanje sadik.

Prezimne krholistne sorte začnemo sejati v začetku septembra, setev ponovimo v dveh ali celo treh terminih. Zakaj? Ker solata najbolje prezimi, ko ima pet listov, mi pa na vreme ne moremo vplivati. V dolgi, topli jeseni bodo prvi termini prezgodnji, verjetno bo treba solato pojesti še jeseni. Če je jesen hladna, so lahko težave s premajhnimi rastlinami pred zimo. Mehkolistne sorte sejemo od sredine septembra naprej, ravno tako v dveh terminih.

Katere sorte so pri nas na razpolago? Sortiment je že zelo star in se verjetno ne bo veliko spreminjal, saj prezimnih sort v svetu ne poznajo. Tako sta mehkolistni nansen z zelenimi listi in zimska rjavka z rdečimi listi na naših vrtovih, odkar sama pomnim. Krholistni vegorka (rumenozeleni, pegasti listi) in posavka (temno zeleni listi) sta novejšega datuma, najnovejša, edina čisto slovenska prezimna sorta pa je bistra z bledo zelenimi listi in zelo velikimi glavami.

Pred setvijo prezimnih sort gredico dobro in globoko prerahljamo, ne prekopavamo. Ravno tako je ne pognojimo z ničimer. Le tako bo dobro prezimila. Prekrivanje z agrokopreno čez zimo je potrebno le, če je zima dolga in predvsem zelo suha, zemlja pa dolgo zamrznjena, kakor je bilo letos. Spomladi takoj, ko se zemlja osuši in sonce postane močnejše, setev okopljemo, prepulimo in presadimo najmočnejše sadike, če je setev pregosta, potem pa lahko pokrijemo gredico z ustrezno prekrivko. Svetujem vam, da ne prekrijete prav vsega. Tako bo del gredice dozorel prej kot preostali del. Okopavanje je nujno, gnojenje pa v mrzli pomladi ne zaleže. V topli pomladi raje zalijte posevek s tekočimi organskimi gnojili.

Solata je rastlina hladnega dne, zato je pokrivanje potrebno res samo takrat, ko so nočne temperature precej pod ničlo. Drugače ji pokrivanje bolj škodi kot koristi.