Večini orhidej ustrezajo prostori z visoko zračno vlažnostjo, kljub temu pa kar nekaj vrst uspešno gojimo v ogrevanih prostorih, v katerih je zrak v resnici suh, pa nam vseeno iz leta v leto cveto. Zelo pomembno je čim pogostejše pršenje, vendar nikoli po cvetovih ali cvetnih popkih, ker bodo kmalu odpadli. Poleg falenopsisov (Phalenopsis), ki jih načeloma ne prestavljamo iz stanovanjskih prostorov, podobne razmere ustrezajo tudi dendrobiju phalenopsis, to je vrsti, ki ima cvetove izrazito podobne cvetovom falenopsisa. Da ne bo pomote, to ni dendrobij tipa 'nobile', ki poganja cvetna stebelca iz členov po steblu navzgor in ki občasno tudi odvrže liste. Temu namreč pred cvetenjem ustrezajo veliko bolj hladne razmere. Tako dendrobijem tipa nobile kot cimbidijem ustreza temperatura pod 15 stopinj Celzija, ki izzove cvetenje, med cvetenjem jih lahko odnesemo v ogrevano sobo, čeprav ga s tem nekoliko skrajšamo. Ko odcvetijo, jih spet prestavimo v hladen prostor, po ledenih možeh maja pa nam bodo rastline zelo hvaležne, če jih bomo prestavili na vrt, a ne neposredno na sonce, in jih tam pustili, dokler se najnižje temperature ne približajo 5 stopinj Celzija. Prenašanje na prosto načeloma ustreza vsem vrstam orhidej, prej omenjenima falenopsisu in dendrobiju tipa falenopsis pa ne, saj sta bolj toploljubni in ne marata temperature pod 16 stopinj Celzija.

A resnici na ljubo tudi pri falenopsisu izzove cvetenje temperaturna razlika, zadostuje že kaki dve stopinji. Od septembra naprej, ko se dnevi krajšajo, se ohlaja tudi v stanovanju, seveda še ne kurimo, in do začetka kurilne sezone je ta "hladni " impulz ravno pravšnji, da spodbudi nastajanje cvetnih stebel in popkov. To dobro vedo tisti, ki jim falenopsisi vedno znova zacveto nekje okrog novega leta.

Vrsto orhideje torej izberemo glede na razmere, ki jim jih lahko v svojem domu zagotovimo. Če imamo prostor zanje samo v vedno topli dnevni sobi, bodo najboljša izbira falenopsisi, denrobiji tipa phalenopsis (tudi pod trgovskimi imeni dendobij Emma ali dendobij Sa-nook), pogojno še vanda in katleja. Vando, ki je zanimiva, ker ne potrebuje substrata ali zemlje in jo lahko s prosto visečimi koreninami obesimo na stojalce ali kaveljček (obešanka), moramo redno vlažiti z deževnico, saj se koreninske kapice ne smejo nikoli posušiti. Potrebuje zelo veliko svetlobe, poleti jo imamo lahko na prostem, v delni senci dreves.

Če imamo prostor za orhidejo v zmerno topli do hladni sobi, so poleg prej omenjenih dendrobijev nobile in cimbidijev primerni še oncidiji, miltonije, če nas mika nakup čeveljčkov (vrsta Paphiopedilum), pa moramo vedeti, da tistim z enobarvnimi zelenimi listi ustrezajo nižje temperature, tiste z marmoriranimi listi pa so za nekoliko toplejše prostore.

Sicer pa je najpogostejša napaka, ki jo delamo pri orhidejah, stoječa voda v lončku, v katero segajo korenine. Zaradi nje propade več rastlin kakor zaradi prepičlega zalivanja ali suhega zraka.