Prve montažne hiše so bile bolj ali manj enake, nič kaj všečnih oblik. Kaj je zdaj značilno za njihovo arhitekturno zasnovo?

Tako kot na vse izdelke potrošniške družbe so tudi na zgodnji razvoj montažnih hiš vplivale zakonitosti industrijske dobe. Ko razmišljamo o začetnih konceptih montažnih hiš, se nehote vsiljuje primerjava z avtomobilsko industrijo, recimo s prvim velikoserijskim avtomobilom znamke Ford – modelom T. Henry Ford je menda izjavil, »da lahko model T dobite v kateri koli barvi, samo da je ta črna«. Prve montažne hiše so sledile podobnemu konceptu. Kupec ni imel možnosti izbire, prav tako ne vpliva na zasnovo in videz svojega doma.

Zdaj je čisto drugače. Lahko bi rekli, da je edina omejitev domišljija. Ali je to dobro, je seveda drugo vprašanje. Je pa res, da je montažna, »prefabricirana« gradnja načeloma bolj prijazna do okolja kot klasična zidana, saj je hitrejša in za naravo manj uničujoča, montažni objekt pa je mogoče laže, hitreje in ceneje odstraniti z zemljišča brez večjih posledic za naravno okolje. Dobra montažna hiša ponuja veliko prednosti tudi stanovalcem.

Arhitekte, ki so snovali prve montažne hiše pred 40 leti, je omejevala tehnologija proizvodnje. S katerimi omejitvami se srečujete danes?

Za uporabnike montažnih hiš se je do danes zelo veliko spremenilo. Arhitekti jim lahko zagotovimo veliko več svetlobe kot včasih, več pogledov, boljše materiale, ugodnejše bivalne razmere ... Seveda ne smemo pozabiti na boljšo energijsko učinkovitost in s tem manjše stroške uporabe objekta. Arhitekti si marsikdaj želimo več, kot nam omogočajo tehnologije montažne gradnje, vendar te omejitve niso nič večje kot pri klasični gradnji, na primer pri snovanju večjih stanovanjskih in poslovnih montažnih objektov, še posebno če jih načrtujemo na potresno bolj ogroženih območjih. Toda prepričana sem, da bomo z nenehnimi inovacijami pri projektiranju in gradnji prefabriciranih zgradb tudi pri večstanovanjskih in poslovnih objektih še naprej premikali meje v dobro uporabnikov, investitorjev in naravnega okolja.

Kako se arhitekti montažnih hiš spopadate z omejitvami, ki jih postavljajo standardi za nizkoenergijsko in pasivno gradnjo?

Pravzaprav je z montažno gradnjo veliko laže dosegati zelene, nizkoenergijske ali pasivne standarde, zato nanje ne gledamo kot na omejitev, ampak bolj kot na cilj. Cilji pa so vedno izziv. Kadar je izziv tako velik in usoden, kot je ohranjanje planeta za naše otroke in za vse prihodnje generacije, je motivacija za dober rezultat toliko večja. V Studiu Kragelj arhitekti ne znamo in ne želimo razmišljati drugače. Že pred časom smo sklenili, da ne bomo več projektirali objektov, ki imajo porabo nad 35 kWh/m². S pravilnim pristopom tega sploh ni težko doseči. Z novimi standardi bomo te vrednosti še korigirali in jih znižali na 25 kWh/m². To bo moralo veljati tudi pri projektiranju večstanovanjskih ter poslovnih in javnih objektov.

V čem se arhitekturno snovanje montažne hiše razlikuje od načrtovanja zidane? Ali lahko postavimo ločnico med arhitekturo prvih in drugih?

Med načrtovanjem montažne in zidane hiše pravzaprav ni bistvene razlike. Ne glede na to, ali gre za gradnjo v betonu, opeki ali lesu, je za arhitekta pomembno dobro poznavanje tehnologije. Pomembno si je postaviti jasne cilje, ki jih želimo doseči za naročnika, in sestaviti ekipo, ki bo poiskala optimalne poti do teh ciljev.

Ločnica med klasično in montažno gradnjo bo po mojem mnenju nastala (in se povečevala) zaradi vedno večjega zavedanja o pomenu trajnostnih načel. Vse, kar bo zeleno, bo imelo prihodnost, kar bo energijsko potratno in za okolje obremenjujoče, se bo počasi umikalo. Zelena montažna gradnja prinaša veliko koristi ne le uporabnikom enodružinskih in večstanovanjskih hiš, ampak tudi poslovnih in delovnih prostorov, na delovnih mestih.

Ali lahko montažno hišo postavimo kjer koli v Sloveniji?

Seveda, ne samo kjer koli v Sloveniji, ampak kjer koli na našem planetu. Geografija nima bistvenega vpliva na samo tehnologijo gradnje. Vremenske razmere in oblika strehe, na primer, pa zahtevajo različne pristope pri izvedbi.

Delo in dom, 28. julij 2010