Med terenskim svetovanjem po Sloveniji opažam, da glavnina težav izhaja iz slabe izvedbe strehe, ki je, ne pozabimo, kompleks­na gradbena konstrukcija. Tako kot tanka ozonska plast ščiti planet Zemljo pred nevšečnostmi iz vesolja, ščiti stanovalce pred različnimi vremenskimi pojavi le okrog 60 cm debela konstrukcija dobre sodobne strehe.

Prej ko bomo razumeli, da se podnebje spreminja po pesimističnem načelu od slabega k slabšemu, hitreje se bomo lahko prilagodili. Pred desetletji smo se pri družinskih hišah usmerili k učinkoviti rabi energije in uvajanju obnovljivih virov energije, zadnje desetletje smo na tej podlagi nadaljevali z ukrepi za povečano kakovost bivanja, naslednja neizogibna etapa pa bo prilagajanje na ekstremne vremenske pojave. S tem se bomo morali ukvarjati vsi: od politike, stroke do izvajalcev, pro­izvajalcev primernih materialov, načrtovalcev in investitorjev.

Kako se spreminja podnebje

Streha je tisti element stavbe, ki je najbolj izpostavljen vremenskim pojavom, prav tako najbolj segreva ozračje. Pozimi zaradi slabe toplotne izolacije, poleti zaradi akumulirane toplote, ki povzroča učinek toplot­nih otokov, in zaradi hlajenja s klimatsko napravo.

Pomlad in jesen sta kot letna časa že izginila iz zavesti Slovencev, saj govorimo le še o mokrem in suhem letnem času, pri čemer se pojavljata izjemno nepredvidljivo, le trend je očiten. Medtem ko je imela Ljubljana pred štirimi desetletji v povprečju 10 vročih dni s temperaturo nad 30 stopinj Celzija, jih je danes več kot 25, trend se nadaljuje.

PREBERITE ŠE: KAJ JE LAHKO NAROBE PRI STIKU STAVBE IN STREHE

Naloga strehe

Podnebje se hitro spreminja in samo na prvi pogled nimamo vpliva na to, kakšno zavetje predstavlja hiša. Pa ni tako. Glavna naloga strehe je zaščita stavbe, premoženja in stanovalcev pred vremenskimi vplivi. Ti so različni, zato je treba streho načrtovati in zgraditi kot nekakšen seštevek vseh potrebnih ukrepov proti toči, vetru, streli, dežju in poškodbam zaradi padajočega drevja.

Pri priporočilih, kaj storiti, se v nadaljevan­ju pri posamezni vremenski težavi osredotočam zlasti na starejše stavbe z lesenim ostrešjem. Pri novogradnjah namreč velja, da naj bi bili detajli ustrezno izvedeni; če niso, veljajo enaka priporočila, kot jih je smiselno upoštevati pri prenovi strehe.

Veliko opisanih težav lahko reši tudi betonska streha.

Veter

Praksa kaže, da nam na strehi največ težav povzroča močan veter. Zato navajam tri najbolj pogoste napake. Rešljive so preprosto, z dobrimi izvajalci in minimalnimi dodatnimi stroški.

Obrobe: Pločevinaste obrobe na robovih strehe morajo biti narejene tako, da veter ne pride pod strešnike. To velja tudi za prezračevani sloj pod kritino, ki se ga zaščiti pred neposrednimi sunki vetra.

Ostrešje: Predvsem pri starejših stavbah opažam slab stik med ostrešjem in stavbo. Zato pri prenovi vedno priporočam izvedbo armiranobetonskega venca. Vanj se z vijaki svorniki pritrdijo kapne lege, kar dobro poveže stavbo in ostrešje.

Vijačenje: Velja pravilo, da se vsi elementi strehe medsebojno spajajo z vijaki, ne z žeblji. Z vijaki se spoji kapna lega na betonski venec, špirovci na kapno lego, protitočna zaščita (ki jo predstavljajo deske, lesnovlak­nene plošče in trda toplotna izolacija) pa na špirovce. Vijačimo tudi kontra letve in letve za vgradnjo kritine. Idealen je izbor takšne kritine, ki omogoča vijačenje v podkonstrukcijo. Vsaj pri slemenjakih je to praviloma že rešeno.

!!galerija!!

Toča

Glavnina strešnikov v Sloveniji ni odporna proti toči. Pri prenovi strehe ali novogradnji se moramo odločiti za bolj ali manj učinkovito zaščito pred to uničujočo obliko padavin. Če izberemo glinene, betonske ali eternitne kritine, moramo pod njimi na špirovce vgraditi protitočno zaščito in rezervno kritino. Takšna rešitev bo obvarovala stavbo in stanovalce tudi v primeru, da toča kritino razbije. Druga rešitev je izbor kritine, ki prenese udarce toče. To so praviloma vse kovinske kritine, lesene kritine (skodle) in zelena streha.

Dež

Dež postane problematičen takrat, ko padavine v kratkem času presežejo neko normalno količino. V vsakem primeru moramo z rednim vzdrževanjem poskrbeti, da so vsi elementi odvajanja deževnice čisti in zmorejo odvajati tudi večje in kratkotrajne padavine, ko se recimo utrga oblak. Najmanj enkrat na leto moramo očistiti žlebove in peskolove.

Strela

Edina učinkovita zaščita pred strelo je strelovod. Pri obnovi strehe ga vedno predlagam, pri sončni elektrarni pa je tako ali tako nujen.

Sneg

Pri novih stavbah se statično določijo predvidene obremenitve zaradi velikih količin snega. Pri starejših pa je to lahko problem. Zato velja, da pri menjavi lesenega ostrešja vse lege, špirovce, letve in kritino opredeli statik. Enako velja za betonske strehe.

Drevje

Pri sajenju dreves v bližino hiše moramo razmišljati o najslabšem scenariju, da jih lahko veter podre. Zato velja, da naj bo drevo vedno toliko odmaknjeno od stavbe, da v odraslosti, če bi ga podrl veter, ne bi padlo na streho. Ob tem bo nekaj rezervnih metrov rešilo situacijo, če drevja ne bomo nižali.

Ne potrebujemo nasprotnika

Edina stalnica našega bivanja je nenehno prilagajanje. Misel dobro opiše stanje in nakaže ukrepe za prihodnost. Proti naravi se nima smisla boriti, zato jo – ob upoštevanju naravnih zakonitosti – sprejmimo kot podpornika. Ne potrebujemo nasprotnika, ki je tako in tako vedno močnejši od človeštva.