Za razmnoževanje potrebujejo zelo malo vode

Od običajnih komarjev se tigrasti, ki so v Evropo prišli iz jugovzhodne Azije z ladijskim transportom odpadnih avtomobilskih gum, razlikujejo po tem, da pikajo le podnevi. Znani so po hitrem širjenju in lahkem osvajanju človekovih bivališč. Za razmnoževanje potrebujejo le majhne količine stoječe vode. Razvoj od jajčeca do odraslega komarja traja spomladi od 15 do 20 dni, poleti pa samo od šest do osem dni. Samica lahko v življenju odloži od 150 do 250 jajčec v več ciklusih po 40 jajčec. Za razvoj vsakega ciklusa potrebuje obrok krvi, ki ji zagotovi zadostno količino beljakovin.

Tigrasti komarji so znani po izredno bolečem piku, prenašajo pa tudi različne bolezni (rumena mrzlica, mrzlica denga, čikungunja in virus zika). V zadnjih nekaj letih so se pojavili skoraj po vsem svetu, v Sloveniji pa se širijo z goriškega in koprskega območ­ja. Pojavljajo se od aprila do konca novembra. So izjemno trdoživa vrsta mrčesa, ki se je dobro prilagodila novemu podnebju (preživijo tudi dolge in mrzle zime). Biolog in vodja kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije dr. Tomi Trilar je v pogovoru za RTV pojasnil: »Tigrastih komarjev ne bomo iztrebili nikoli več, lahko pa zmanjšamo njihovo številčnost.«

Ob hiši nobenih luž

Največ lahko naredimo, če imamo okolico hiše pospravljeno in ne puščamo nepokritih zalivalk za rože, veder, odprtih plastenk, avtomobilskih gum in drugih majhnih posod. Ne smemo pustiti, da se voda nabira na ponjavah in drugih platnih, ki se uporabljajo za prekrivanje. Tudi bazenov in drugih vodnih igral ne smemo za več dni pustiti nepokritih. Podstavkov za rože in drugih posod ne praznimo v kanalizacijski odtok, redno moramo čistiti žlebove, sode in rezervoarje ter skrbeti za vodnjake in ribnike.

PREBERITE ŠE: Z naravo proti komarjem

Gostoto mreže prilagajajo območju

Doma so najboljša zaščita pred komarji komarniki, ki jih namestimo na okna. O primerni gostoti mreže, montaži in življenjski dobi smo se pogovarjali s ponudnikoma komarnikov iz podjetij Roltek in Senčila Medle.

»Tudi v Sloveniji ima vsak kraj ali pokrajina svoje specifike, zato gostoto mreže prilagajamo okolju in žuželkam, ki tam živijo,« je pojasnil Janez Kosec ml. iz podjetja Roltek na Dobu. Standardna gostota mreže pri komarnikih je 1,41 x 1,58 milimetra, stkana pa je iz plastificiranih steklenih vlaken. Na izbiro pa so tudi bolj ali manj goste mreže. Gostejše (širina tkanja 1,27 x 0,56 milimetra), poleg tega da ustavijo komarje in žuželke, močno zmanjšajo tudi prehod cvetnega prahu, zato so primerne za tiste, ki se vsako pomlad in poletje borijo z alergijami. Manj goste (širina tkanja 1,49 x 2,54 milimetra) pa so priporočljive pri prehodih za mačke in pse, vgrajenih v komarnike (mrežice so odporne proti praskanju).

!!galerija!!

Glede na gostoto mreže je zmanjšan tudi pretok zraka in svetlobe v prostore. »Prehod zraka in svetlobe v prostore je minimalno zmanjšan. Izjema so komarniki iz mreže, ki zadržuje cvetni prah, saj je tkana bolj gosto. Običajno je mreža nevtralno sive barve, ki najmanj moti pogled skozi okno,« je pojasnila Anastazija Medle iz podjetja Senčila Medle iz Novega mesta. Prepustnost zraka skozi mrežo je okoli 3,2 m/s pri 0,17 milibara razlike v tlaku. Ponudniki pojasnjujejo, da je komarnike smiselno montirati na vsa okna, vendar vseeno lahko naredimo izjemo pri tistih, ki jih poleti skoraj ne odpiramo. »Svetujemo, da se vprašate ali pa si zabeležite, katera okna in vrata najpogosteje odpirate in skozi katera zračite. Zapišite si tudi, katera okna imate večino časa odprta na nagib,« je pojasnil Kosec.

Komarnik izberemo glede na uporabo

»Komarniki se morajo prilegati ogrodju oken oziroma vrat, da ob njihovi uporabi ni možnosti prehoda komarjev in drugih žuželk. Prav tako je izbira odvisna od samega prostora in načina uporabe. Za vrata, ki se pogosteje odpirajo, svetujemo komarnik s samozapiralnim mehanizmom, dodamo mu lahko tudi prehod za hišne ljubljenčke. Kjer primanjkuje prostora, pa je dobra izbira plise komarnik, ki ga lahko celo skrijemo pod roleto ali žaluzijo (rolo komarnik je že vgrajen v samo ohišje rolete ali žaluzije), in s tem omogočimo boljši izkoristek prostora,« je pojasnila Anastazija Medle. Drsne komarnike lahko vgradimo na vrata, kjer je na voljo prostor za pomikanje vrat levo ali desno. Fiksni pa so uporabni predvsem za tista okna, ki so večji del leta odprta (manjša okna v kopalnici, hodniku, kleti, shrambi). Sodobni rolo komarniki imajo motorni pogon, upravljati pa jih je mogoče s stenskim stikalom in daljincem. »Zelo preprosto jih lahko dodamo tudi v krmilno enoto pametne hiše,« je še omenil Kosec.

PREBERITE ŠE: Zakaj sem magnet za komarje?

Na življenjsko dobo vpliva uporabnik

Komarniki morajo biti na oknih nameščeni tako, da so zatesnjene vse špranje, skozi katere bi v prostore lahko prišle žuželke. Robovi mreže so zatesnjeni s ščetkami ali gumo. Vsako sezono je smiselno pregledati, ali so se v mrežah pojavile kakšne luknje, in jih po potrebi zamenjati. Njihova živ­ljenjska doba je sicer daljša od garancijske dobe, pojasnjuje Anastazija Medle. Kosec pa dodaja, da različice, ki imajo gibljive dele (rolo), zdržijo manj – do deset let – kot tiste, ki jih nimajo (fiksni) – 15 let. Oboji sicer opozarjajo, da je glavni dejavnik, ki vpliva na življenjsko dobo komarnikov, to, kako uporabnik ravna z njimi.