Lahko pričakujemo, da bo čez pol stoletja gradnja družinskih stanovanjskih hiš v Evropi in Sloveniji še aktualna?

Površine, namenjene za gradnjo, se v prihodnjih desetletjih gotovo ne bodo povečevale s takšnim trendom kot doslej. To pa bo, ob hkratni rasti prebivalstva, pomenilo večjo koncentracijo poselitve in temu primerno gradnjo. Ne glede na to pa se bodo še zmerom gradile tudi manjše stanovanjske enote (eno- in dvostanovanjske hiše), ki bodo zaradi omejenih površin dragocenejše in bodo kupci zanje pripravljeni plačati več, grajene pa bodo vse bolj ekskluzivno.

V kakšno smer bodo šle v prihodnjih deset­letjih spremembe, poleg pričakovanega zaostrovanja energijske porabe in trajnostnih kazalnikov?

Zaradi naraščajočega problema mobilnosti lahko pričakujemo, da bodo stavbe čedalje bolj multifunkcionalne. Tehnologija nam namreč omogoča, da vse več dela opravljamo na daljavo, da se na tak način povezujemo, komuniciramo in delamo. Pričakovati je, da bo lahko velik del ljudi svoje delo oprav­ljal od doma, kar bo pomenilo razbremenitev pri prevozu, obremenjevanju okolja itd. To hkrati pomeni, da bodo morali biti objekti v prihodnosti zelo dobro komunikacijsko povezani z okolico in bodo predstavljali osnovno celico mobilnosti.

Kateri novi materiali imajo perspektivo?

Pri gradnji vseh, ne le montažnih stavb bodo imeli sprva prednost materiali, ki jih bodo odlikovale zelo dobre lastnosti v smislu zagotavljanja majhne porabe energije in torej varčnosti. Na daljše obdobje pa se bodo vse bolj uveljavljali takšni, ki jih bo mogoče znova uporabiti, reciklirati, in bodo, ko se jim bo iztekla življenjska doba, čim manj obremenjevali okolje. V končni fazi bo postalo pomembno predvsem, na kakšen način bomo materiale pridobivali in koliko energije bo porabljene za njihovo proizvodnjo.

Se bodo pametni materiali vgrajevali že v družinske hiše prihodnjih desetletij? Kakšne funkcije bodo opravljali?

V stavbah lahko pričakujemo vedno več naprav in senzorjev, ki bodo uporabnikom pomagali pri izvajanju opravil. Pri tem bo pomembno, da bodo ti sistemi delovali medsebojno usklajeno in sinhrono. Pričakujemo lahko tudi uvedbo materialov, ki bodo avtonomno skrbeli za optimalne bivalne razmere, brez posebnih posegov v njihovo delovanje. Za nas kot proizvajalca in graditelja stavb bodo posebno zanimivi sistemi, ki nam bodo sproti posredovali nujne in koristne informacije o delovanju in stanju objektov, kar nas bo usmerjalo pri razvoju čim boljših in trajnejših rešitev na področju bivanja.

S kakšnimi sistemi bodo opremljene hiše?

Hiše bodo imele sisteme, ki bodo zagotavljali potrebno informacijsko povezanost z okolico, hkrati pa bo treba vgraditi sisteme za zadovoljevanje naraščajočih potreb po energiji. Ta se bo delno pridobivala z objekti samimi in se v presežku oddajala drugim uporabnikom, delno pa se bo zagotavljala iz okolice. Pogoj, ki ga bo treba za to izpolniti, so velikost, trdnost in robustnost infrastrukturnega sistema – moral bo obvladovati in prenašati velike zahteve po prenosu energije.

Se bo bivalna klima v novogradnjah prihodnjih desetletij izboljšala?

Zagotovo se bo izboljšala. Že danes uporabljamo številne sisteme za izboljšanje bivalnega ugodja in udobja bivanja, vse več pa imamo tudi znanja o vplivu posameznih snovi, materialov in elementov na počutje in bivanje ljudi, zato se ti pri nas ne uporab­ljajo več. Bo pa treba pozornost nameniti sanaciji objektov, ki imajo pomanjkljivosti, saj ni pričakovati, da bomo lahko ves stanovanjski fond v prihodnjih nekaj desetletjih preprosto zamenjali.