Povpraševanje po leseni gradnji je na splošno večinoma še precej skromno, zato je smiselno, da jo države z različnimi ukrepi spodbujajo, je ocenil Petri Heino s finskega ministrstva za okolje. "Vlade lahko med drugim poskrbijo za spremembe zakonodaje, finančne spodbude in širjenje primerov dobrih praks za spodbujanje trajnostne gradnje," je dejal.

Na Finskem so napredek po njegovih besedah uspeli doseči prav z združevanjem teh treh ukrepov. "V promocijske aktivnosti smo uspeli vključiti širok krog deležnikov," je povedal ter ob tem spomnil na velikost in posredne pozitivne učinke gradbenega sektorja.

Fincem so subvencije za gradnjo lesenih hiš na voljo že nekaj let, od začetka letošnjega leta pa jih je vlada še zvišala. Njihova višina je sicer odvisna od posamezne regije; na območju prestolnice Helsinki subvencija denimo znaša 15.000 evrov.

Spodbujanju lesene gradnje je na Finskem namenjen poseben program, ki ga pod okriljem ministrstva za okolje izvajajo v obdobju 2016-2022. Z njim želijo med drugim spodbujati rast mednarodno konkurenčne industrije lesene gradnje tako z vidika znanja kot domače proizvodnje in podpreti trajnostno rabo gozdnih virov.

Med cilji programa so desetodstotna letna rast gradnje lesenih stanovanjskih stavb ter povečanje možnosti nalaganja ogljika v lesenih izdelkih, deleža lesa v javnih zgradbah in izvoza lesenih izdelkov. "Vmesni pregled rezultatov, izveden leta 2018, je pokazal, da so aktivnosti pozitivno vplivale na večino ciljnih področij," je poudaril Heino.

Raba lesa pri gradnji je po njegovih besedah na Finskem sicer samoumevna, saj imajo obsežne gozdove, ki prinašajo večji letni prirast kot kadar koli prej. Trenutno je pri približno 110 milijonih kubičnih metrov, od česar ga posekajo med 65 in 70 odstotkov.

Pomena lesa se zavedajo tudi mladi Finci. Nedavna študija je po Heinovih besedah pokazala, da 69 odstotkov deklet med 14. in 23. letom starosti podpira idejo povečanja rabe lesa.

Za dodatno promocijo lesa kot obnovljivega vira in priložnosti za krepitev dodane vrednosti izdelkov si prizadeva tudi Slovenija. Država želi med drugim doseči 30-odstotni delež lesa v javnih stavbah in povečati domačo predelavo hlodovine na tri milijone kubičnih metrov letno.

Kot je ocenil Heino, so izhodišča spodbudna, v prihodnje pa bo smiselno te vsebine dodatno nasloviti s spremembami zakonodaje, izobraževalnih vsebin in različnih politik.

Priložnosti se ponujajo tudi pri sodelovanju med državama. "Na ministrski ravni sodelovanje neuradno že poteka, sodelujemo tudi na raziskovalnem področju, kjer so možnosti za nadgradnjo," je še dejal.