Kot je danes objavil državni statistični urad, je bila vrednost del, katerih investitorji so bile pravne osebe, za štiri odstotke nižja, vrednost del, katerih investitorji so bile fizične osebe, pa je bila za 13 odstotkov višja kot v letu 2014.

Pravne osebe so največ investirale v gradnjo objektov prometne infrastrukture, in sicer 676 milijonov evrov, fizične osebe pa v gradnjo stanovanjskih stavb, in sicer 136 milijonov evrov.

Med gradbenimi inženirskimi objekti je bilo največ del opravljenih na objektih prometne infrastrukture, za 679 milijonov evrov, kar je tri odstotke več kot predlani. Na preostalih gradbenih inženirskih objektih je bila vrednost del nižja kot v letu 2014, in sicer na industrijskih gradbenih kompleksih in cevovodih, komunikacijskih omrežjih in elektroenergetskih vodih za več kot 20 odstotkov, na drugih gradbenih inženirskih objektih pa za manj kot 20 odstotkov.

Vrednost opravljenih gradbenih del na stavbah je bila večja za 10 odstotkov, pri tem na stanovanjskih stavbah za 26 odstotkov, na nestanovanjskih stavbah pa za štiri odstotke.

Med stanovanjskimi stavbami se je za več kot polovico (53 odstotkov) povečala vrednost del na večstanovanjskih stavbah, sledila je rast del na stanovanjskih stavbah za posebne družbene skupine (za 41 odstotkov) in del na enostanovanjskih stavbah (za devet odstotkov).

Vrednost gradbenih del, opravljenih na nestanovanjskih stavbah, se je povečala za štiri odstotke. Višja kot v letu 2014 je bila vrednost del, opravljenih na trgovskih stavbah in stavbah za storitvene dejavnosti (za 45 odstotkov), na industrijskih stavbah in skladiščih (za več kot 25 odstotkov), na drugih nestanovanjskih stavbah (za 12 odstotkov) in gostinskih stavbah (šest odstotkov). Vrednost del na preostalih nestanovanjskih stavbah - na poslovnih in upravnih stavbah, stavbah splošnega družbenega pomena in stavbah za promet in izvajanje komunikacij - je bila nižja.