Fotovoltaika ustvarja nova delovna mesta
1. 6. 2013 | Fotografije: Ba. P.
Najpomembnejši rezultat gospodarske rasti, ki ima neposreden vpliv na vse prebivalce, je ustvarjanje novih delovnih mest. Tako kot vse industrijske dejavnosti in energetika tudi fotovoltaika potrebuje človeka pri proizvodnji sestavnih delov, montaži, obratovanju in končnem recikliranju sončnih elektrarn. In fotovoltaična industrija ustvarja delovna mesta v vseh fazah uvajanja sončnih elektrarn kot obnovljivega vira energije, poudarjajo na Združenju slovenske fotovoltaične industrije.
Po raziskavah Evropskega združenja fotovoltaične industrije zagotovi vsak megavat proizvedenih in inštaliranih fotovoltaičnih panelov, odvisno od uporabljene tehnologije, od tri do sedem neposrednih delovnih mest ter od 12 do 20 posrednih delovnih mest, ki so vezana na lokacijo investicije.
Neposredna delovna mesta so v celoti vezana na fotovoltaiko, posredna delovna mesta pa fotovoltaični industriji zagotavljajo obstoj z dobavo materialov in izvajanjem podpornih storitev.
Neposredna delovna mesta so predvsem v proizvodnji fotovoltaičnih modulov, razsmernikov in drugih sestavnih delov sončnih elektrarn. Ta delovna mesta vključujejo tudi montažo zemeljskih ali strešnih sončnih elektrarn in razgradnjo odsluženih sestavnih delov sončnih elektrarn, pojasnjujejo na Združenju slovenske fotovoltaične industrije. Razpon neposrednih delovnih mest vključuje gradbene in proizvodne delavce, krovce, električarje, inženirje, administracijo in vodstvene delavce.
Posredna delovna mesta so pri delodajalcih, ki fotovoltaični industriji zagotavljajo širok nabor surovin, energentov, proizvodno in drugo delovno opremo ter storitve. Polovica neposrednih in posrednih delovnih mest je vezanih na proizvodni proces fotovoltaičnih sestavnih delov. Druga polovica se nanaša na montažo, obratovanje in razgradnjo sončnih elektrarn.
KOMENTARJI
Piki
2. 6. 2013 17:02
To je čisto sprenevedanje. Koristi z naslova teh nekaj zaposlenih ne odtehta velikosti subvencij, ki jih državljani preko dajatev dajemo v žepe članov tega združenja. Seveda je veliko joka, ker se gazelam priključenim na okoljske davke in dajatve zapira pipice. Že zadnje povišanje električne energije je bilo za subvencioniranje prebohotno razširejne fotovoltaike. Naj te gazele in gazelice staknejo glave pa trgu končno ponudijo en komrecialno zanimiv proizvod, ki bo tudi ekonomsko samozadosten brez dodatnega črpanja polovice denarja skozi davkoplačevalske žepe v obliki subvencij. Lahko je biti gazela, če začneš ob koritu s subvencijami.
