S pripravo podlage pri novogradnjah praviloma ni težav, medtem ko je treba na obstoječih stavbah najprej preveriti stanje starega ometa in ga po potrebi sanirati, nato pa očis­titi prah in umazanijo ter površino obdelati s prednamazom.

EPS: Največ pol centimetra odstopanja na treh metrih razdalje

Glede na kakovost stare podlage je treba predvideti tudi dodatno mehansko sidranje fasadnih plošč iz EPS na podlago, pravi Božidar Mithans iz podjetja Demit. Fasadni zid lahko sicer na razdalji treh metrov odstopa za največ pol centimetra. Če je odstopanje večje, na primer centimeter pri enaki razdalji, se poraba lepila poveča za 15 odstotkov, za prav toliko se podaljša tudi čas za lepljenje. Površine z večjimi neravninami je zato treba najprej izravnati z grobo apneno cementno malto. Betonske, azbestnocementne in površine iz lahkih betonov pa je treba pred lep­ljenjem fasadnih plošč premazati še s prednamazom, ki zagotovi boljši oprijem lepila.

Fasadne plošče iz EPS se na zid praviloma pritrjujejo samo z gradbenimi lepili. Opora prvi vrsti fasadnih plošč je najpogosteje rob temelja na spodnji betonski plošči objekta, pove Mithans. Če je spodnji rob fasade više, lahko za oporo uporabimo letev U-profil, ki jo mehansko pritrdimo v nosilni zid. Spod­nji rob fasade je lahko izveden tudi brez U-profila, Mithans pa priporoča, da se na tem robu pozneje vgradi odkapni profil ali vsaj vogalnik.

Z desne proti levi in od spodaj navzgor

Fasadne plošče s preklopi lepimo na zid z desne proti levi in od spodaj navzgor. Ploš­čo, na katero smo nanesli gradbeno lepilo, rahlo pritisnemo ob zid in jo poravnamo do sosednjih. Vogalna plošča mora biti položena tako, da sega za svojo debelino plus dva centimetra čez vogal objekta, opozori Božidar Mithans. Polagati jih je treba z zamaknjenimi vertikalnimi stiki, tako da z ostankom leve vogalne plošče začnemo lepiti novo vrsto na desni strani, zamik vertikalnih stikov pa mora biti vsaj 30 centimetrov. Pri ravnanju plošč si pomagamo z daljšo leseno ali kovinsko letvijo, pri tem pa ni dovoljeno udarjanje in močno pritiskanje, saj lahko izrinemo lepilo, zaradi česar plošča na tem mestu izgubi stik s podlago, poudari Mithans. Morebitne točkovne izbokline na zidu odpravimo z brušenjem fasadnih plošč z notranje strani, tako da ostane zunanja površina cela. Morebitne reže med ploščami pa lahko, opozori sogovornik, zapolnimo samo z ekspandiranim polistirenom, nikakor pa ne z lepilom ali malto.

Od kakovosti gradbene podlage je odvisno, ali bo treba fasadne plošče dodatno mehansko pritrjevati. Če je podlaga dobra (opeka, betonski zidaki in podobno), to ni potrebno. Če pa bomo plošče pritrjevali na zelo gladko podlago (beton, ravni salonit), na prašen starejši omet ali na podlago s fasadno barvo ali dekorativnim ometom, bo potrebno dodatno sidranje fasade s PVC-pritrdili, ki jih pritrjujemo neposredno na fasadne plošče. Število sider in način sidranja se določi glede na stanje podlage. Ne glede na vrsto podlage je mehansko pritrjevanje nujno pri višinah sten nad osem metrov in pri vgradnji fasadnih plošč iz črnega EPS z boljšo izolativnostjo.

Vogali in špalete, vogalniki in tesnilni trakovi

Ko se lepilo, s katerim so prilepljene fasadne plošče, posuši, je treba obrezati vse vogale in špalete okoli odprtin, morebitne manjše neravnine na stikih fasadnih plošč pa zbrusiti s brusnim papirjem. Na vse špalete je treba vgraditi vogalnike, na stike izolacij s stavbnim pohištvom ali z okensko polico pa tes­nilne trakove.

Vogale in špalete zidnih odprtin je sicer treba izvesti z armirno mrežo, ki jo prepognemo čez vogal, ali z uporabo vogalnikov, s čimer dosežemo večjo ravnost in trdnost vogalov, pojasni Božidar Mithans. Vogale fasadnih odprtin pa dodatno diagonalno armiramo s pasovi mreže (20 x 36 cm).

Od plus pet do plus 35 stopinj Celzija

Toplotna izolacija fasade se običajno konča ob strešnem opažu. Sogovornik priporoča vgradnjo tesnilnega izolacijskega traku na stiku med izolacijo in opažem. Če je streš­na izolacija nameščena med špirovci, pa se mora fasadna izolacija tesno stikati s strešno, še doda.

Fasadna dela izvajamo pri temperaturi od plus pet do plus 35 stopinj Celzija. Pomembno je, da fasado zastremo pred neposrednim soncem z gradbeno zaveso, kar je še zlasti pomembno, če vgrajujemo plošče iz črnega EPS, ki se na vročini lahko začnejo zvijati in zato odstopati od podlage. V hladnejšem obdobju je treba paziti, da temperatura po končanem delu, na primer ponoči, ne pade pod ničlo. Močan veter, dež, megla in visoka relativna vlaga v zraku niso primerne razmere za fasaderska dela

Kamena volna: lamele ali plošče

V sistemu tankoslojne kontaktne fasade lahko uporabimo lamele kamene volne ali plošče. V primerjavi s ploščami imajo lamele kamene volne vlakna orientirana pravokot­no na zid, zato imajo boljše mehanske lastnosti in jih lahko vgrajujemo brez mehanskega pritrjevanja. Sidranje je potrebno le v nekaterih primerih in na nekaterih kritičnih mestih (na višinah nad 20 metrov, debelina lamel več kot 16 centimetrov, arhitekturne posebnosti), sicer pa jih na ravno trdno, suho in čisto podlago pritrjujejo z gradbenim lepilom, ki ga je treba s posebno zobato gladilko nanesti po vsej površini lamele, pravi Primož Bernard iz podjetja Knauf insulation.

Medtem ko so lamele priporočljive zlasti za novogradnje, se pri sanacijah običajno uporabljajo plošče iz kamene volne. Te se lepijo po obodu in na sredini pasovno, pri čemer se upošteva pravilo predhodnega vtiranja lepila. Plošče je treba na fasadno površino polagati z zamikom približno pol plošče, na vogalih pa morajo biti položene križno. Ko se lepilo posuši, jih še mehansko pritrdijo s sidri, pri čemer velja, da je treba uporabiti tri sidra na ploščo oziroma šest na kvadratni meter.

Dela lahko načeloma potekajo pri temperaturah med pet in 25 stopinj Celzija, Bernard pa svetuje, da se pred začetkom del o tem pozanimamo pri ponudniku gradbenega lepila oziroma fasadnega sistema, in še opozori, da izvedba sistema zahteva usposobljenega izvajalca.

Dodatno ojačani robovi in vogali

Bernard poudarja, da se moramo zavedati funkcije fasadnega sistema in obremenitev okolja, ki jim je sistem izpostavljen. Večina bistvenih zahtev pri vgradnji in izvedbi detajlov izhaja iz logičnih dejstev: tesnjenje, prekinitve, ojačitve, dilatacije … Če zaključki niso pravilno izvedeni, se lahko na fasadi kmalu pojavijo razpoke, malo pozneje pa še druge posledice zamakanja ali nezdružljivosti elementov, opozarja sogovornik.

Vsi robovi in vogali morajo biti dodatno ojačeni s posebnimi profili in dodatnimi ojačitvami iz armirne mrežice, ki jih je treba vgraditi okrog odprtin. Vsi ojačitveni elementi in parametri njihove vgradnje so sicer določeni s sistemskimi rešitvami. Pri sistemu z lamelami iz kamene volne je treba vse vogale in robove okrog oken in vrat ojačati s posebnimi vogalniki, kote oken in vrat pa še z ojačitvenimi trakovi iz steklene mrežice. Na lamele nato kot osnovni sloj nanesemo lepilno malto, v katero vtisnemo armirno stekleno mrežico. Sledi nanos drugega sloja lepilne malte in na koncu še zaključni fasadni sloj.

Fasadna izolacija se mora pod napuščem površinsko stikovati s strešno izolacijo. Tako je izolacijski ovoj neprekinjen, pravi Bernard, in toplotni most izničen.

Lesne vlaknene plošče: za zidane in montažne hiše

Izolacijske plošče iz lesnih vlaken lahko uporabljamo za izvedbo kontaktne fasade na zidanih in montažnih hišah. Če nameravamo z njimi izolirati klasično zidano steno, je treba nanjo najprej vertikalno pritrditi lesene letve, s čimer dosežemo tudi izravnavo prepogosto neravnih sten, pravi Rok Poropat iz podjetja Artimex. Med letve se vgradi mehka izolacija, na primer iz vpihanih lesnih vlaken, nanje pa se pritrdijo fasad­ne izolacijske plošče. Pri montažni gradnji se izolacijske plošče pritrjujejo neposredno na skeletno ali panelno konstrukcijo, saj je v njej že vgrajena mehka izolacija. V obeh primerih se izolacijske plošče običajno pritrjujejo s sponkami iz nerjavnega jekla, lahko pa tudi s fasadnimi vijaki s plastično podložko.

Vsi zaključki, vogali in robovi se izvedejo enako kot pri klasični fasadi, pravi Rok Poropat. Uporabiti je treba difuzijsko odprte materiale za izvedbo fasadnega ometa, saj le tako dosežemo pravilno delovanje stenske konstrukcije. Tudi posledice nepravilne izvedbe so enake kot pri klasični gradnji: neravnine, odstopanje fasadnega ometa in podobno. Vsemu temu se izognemo z izbiro primernih materialov in kakovostno izvedbo, še poudari sogovornik.

...

Plasti fasadnih sistemov

Sistem z EPS

1. lepilo za lepljenje fasadnih plošč (dodatno mehansko pritrjevanje fasadnih plošč samo, če je potrebno)
2. fasadne izolacijske plošče (dobro poravnane, stiki pa zbrušeni)
3. prvi nanos malte (približno 1,5 mm debeline)
4. armirna mreža (vtisnjena v prvi sloj malte)
5. drugi sloj malte (na dobro osušenem prvem sloju)
6. prednamaz (vrsta prednamaza je odvisna od vrste zaključnega ometa)
7. zaključni dekorativni omet (nanašamo ga na dobro osušen prednamaz)

Sistem s kameno volno

1. gradbeno lepilo za lepljenje lamel (bistveno je, da zagotavlja vsaj 70 odstotkov stične površine med izolacijskimi lamelami in podlago)
2. fasadne izolacijske lamele
3. gradbeno lepilo z vgrajeno armaturo (steklena plastificirana mrežica in ojačitve – pomembno je, da je debelina sloja čim bolj enakomerna in ne prevelika)
4. prednamaz
5. zaključni sloj (podlaga, na katero ga nanesemo, mora biti ustrezno pripravljena in suha)

Sistem s ploščami iz lesnih vlaken pri montažni hiši

1. zaključna obloga (mavčnokartonska plošča ali lesena obloga)
2. inštalacijska ravnina
3. OSB-plošča kot parna ovira in konstrukcijska plošča
4. konstrukcija (iz masivnega/lepljenega lesa, izolirana z vpihanimi lesnimi vlakni)
5. izolacijska plošča iz lesnih vlaken
6. fasadni omet

Sistem s ploščami iz lesnih vlaken pri zidani hiši

1. zunanji zid
2. konstrukcija iz masivnega/lepljenega lesa (izolirana z vpihanimi lesnimi vlakni)
3. izolacijska plošča iz lesnih vlaken
4. fasadni omet