Če želimo prihraniti, se je smiselno držati nekaterih nasvetov. »Kadar električnih naprav ne uporabljamo, jih izklopimo, ne puščamo jih v stanju pripravljenosti. Oglejmo si napisne tablice, ki so prilepljene na aparate. Na njih je navedena električna moč. Pri napravah z večjo močjo (več kW) bodimo bolj previdni in naj bodo po možnosti vključene manj časa. Načeloma dosegajo večjo moč aparati, s katerimi nekaj segrevamo. Če imamo dvotarifni števec, jih raje uporabljamo v času nižje tarife, ker je takrat v omrežju na voljo več električne energije, zaradi česar je cenejša. Hladilnike in zamrzovalne skrinje ali omare očistimo ivja in ledu, ker to deluje kot toplotna izolacija, zaledeneli hladilniki in skrinje pa se večkrat vklopijo, da zagotovijo dovolj nizko temperaturo. In ne odpirajmo jih po nepotrebnem,« svetuje sogovornica. Prav tako je smiselno pranje polnega stroja oblačil namesto le po nekaj kosov, zamen­java starih naprav, ko jim poteče življenjska doba, z novimi, varčnejšimi, dodatno tesnjenje oken in vrat, da nam toplota ne uhaja na plano, in uporaba varčnih sijalk. Za nižje stroške in hkrati energetsko neodvisnost pa lahko poskrbimo z gradnjo sončne elektrarne.

PREBERITE ŠE: EKO SKLAD Z NOVIMI SPODBUDAMI ZA SONČNE ELEKTRARNE IN NALOŽBE V OGREVANJE

Samooskrba z električno energijo

S samooskrbo s fotonapetostnimi moduli oz. s svojo sončno elektrarno lahko delno poskrbimo za svojo električno neodvisnost. »Tisti srečneži, ki se jim bo uspelo v elekt­rično omrežje priklopiti še po sistemu net meteringa, ki omogoča poračun med oddano energijo v omrežje in prejeto električno energijo iz omrežja enkrat na leto, bodo od cen elektrike bolj neodvisni kot tisti, ki bodo to zamudili,« pojasni Carmen Hladnik Prosenc. Net metering v obračunskem smislu pomeni, da lahko poleti poizvedene presežke poračunamo z energijo, ki jo bomo morali pozimi uvoziti iz električnega omrežja. »Vendar je treba elektriko, ki jo bomo potrebovali pozimi, nekje proizvesti. Pozimi je sonca dosti manj kot poleti. Bolj smo podnebno prijazni, če lahko tudi pozimi uporabljamo elektriko iz obnovljivih virov (npr. hidroelektrarn ali vetrnih elektrarn).«

Po novem naj bi bilo mogoče svoje presežke tudi prodati.

Po pojasnilu sogovornice bodo namreč tisti, ki jim bo uspelo napravo za električno samooskrbo postaviti do konca leta 2023 in do takrat oddati vlogo upravniku električnega omrežja (ta bo moral elektrarno v omrežje priklopiti do konca leta 2024), celotno življenjsko dobo elektrarne upravičeni do obračuna po sistemu net meteringa. Po tem datumu se bo oddano in uvoženo energijo poračunavalo v krajših časovnih intervalih, vendar še ni prakse, kako dolgi bodo ti obračunski intervali (mesečni, dnevni, urni …). Po novem naj bi bilo mogoče svoje presežke tudi prodati.

Predvidena rast cen električne energije

Po besedah energetske svetovalke cena elek­trične energije za gospodinjstva verjetno ne bo preveč nihala. »Iz izkušenj vemo, da bo zelo verjetno naraščala. Za večje porabnike bo cena lahko zelo fleksibilna. Ko bo sončnih elektrarn zelo veliko, bodo v omrežju ob lepem vremenu presežki in takrat bo energija zelo poceni. Takrat jo bo smiselno uporabljati za stvari oz. dejavnosti, za katere je vseeno, kdaj so opravljene (npr. za polnjenje baterij in podobno). Ko pa bo vreme za proizvodnjo solarne elektrike neugodno in bo električne energije primanjkovalo, bo draga.«

Vgradnja baterije še ni ekonomsko upravičena

V baterijo, ki stane nekaj tisoč evrov, lahko shranimo mogoče za en oblačen dan električne energije.

Naše električno omrežje je bilo zgrajeno v času, ko smo imeli samo omejeno število velikih elektrarn. Zdaj se bližamo temu, da bomo imeli veliko število razpršenih malih proizvajalcev elektrike, in omrežje temu ni prilagojeno. Zato bodo potrebna velika vlaganja. Že zdaj marsikdo ne dobi soglasja od elektrodistributerja za priključitev svoje elektrarne v omrežje, ker električni vodniki do njega niso dovolj zmogljivi. Veča se tudi število električnih avtomobilov, ki so kar veliki porabniki. »Zdaj obstoječe električno omrežje lahko uporabljamo kot 'akumulator', v katerega 'shranimo' svoje presežke. Vgradnja baterij še ni ekonomsko upravičena. V baterijo, ki stane nekaj tisoč evrov, lahko shranimo mogoče za en oblačen dan električne energije,« pojasni sogovornica.

PREBERITE ŠE: SAMOOSKRBNE SONČNE ELEKTRARNE: DA SE IZPLAČA, NAJMANJ 4 KW MOČI

Približno sedem let za povrnitev naložbe

Lastna sončna elektrarna pomeni po eni strani prehod na čistejši vir energije in po drugi precejšnje dolgoročne prihranke pri stroških za energijo. »V kolikšnem času se nam bo naložba povrnila, pa je odvisno od naše porabe in od tega, po kakšni ceni plačujemo elektriko. Čim večja je naša poraba in čim dražjo energijo zdaj plačujemo, tem prej se bo naložba v ustrezno veliko elektrarno povrnila. Za zdajšnje male sončne elektrarne je povračilna doba povprečno sedem let.«

Življenjska doba sončne elektrarne

Predvidena življenjska doba sončne elektrarne je vsaj 30 let, v sončnih modulih pa ni ničesar strupenega.

Carmen Hladnik Prosenc razloži, da je prvo sončno elektrarno pri nas leta 2001 zgradila ljubljanska Agencija za prestrukturiranje energetike. »Imela je moč 1,1 kW in je stala nekaj več kot 9000 evrov. V začetku se je država zelo trudila, da bi postavljanje malih sončnih elektrarn zavirala. Moral si odpreti podjetje, da si jo lahko postavil, in če si v omrežje poslal kaj energije, si moral to prijaviti kot svoj prihodek. Če si bil upokojenec in lastnik male sončne elektrarne, so ti za prihodek, ki si ga ustvaril z elektrarno, zmanjšali pokojnino.« A od takrat se je po več padcih in vzponih marsikaj spremenilo. »Cene fotovoltaike so se v 20 letih zelo zmanjšale, z 9000 evrov na kilovat na 1200 do 1300 evrov na kilovat nazivne moči male elektrarne. Tudi birokratski postopki so se zelo poenostavili.«

Po sogovorničinih besedah je predvidena življenjska doba sončne elektrarne vsaj 30 let, v sončnih modulih pa ni ničesar strupenega. »Večinoma so sestavljeni iz silicija, aluminija, nekaj malega bakra in zaščitnih folij ali stekla. Je pa res, da se za njihovo proizvodnjo porabi precej energije in strupenih kemikalij. Vse to se bo splačalo predelati oziroma reciklirati. Teh odpadkov je zdaj še zelo malo, predvidoma se bo njihova količina povečala čez 30 let, ko se bo življenjska doba zdaj postavljenih sončnih elektrarn začela iztekati. V Sloveniji nekaj podjetij že zbira odpadne module.«