Plinski kotli: Boljši izkoristek, manj emisij, večja varnost

Novi plinski kotli se danes večinoma vgrajujejo v starejše hiše in stanovanja kot zamenjava za dotrajane plinske peči in druge zastarele naprave za ogrevanje prostorov in sanitarne vode – predvsem na območjih z razvejeno mrežo zemeljskega plina. Kondenzacijski plinski kotel je pogosto tudi del bivalentnih ogrevalnih sistemov: najpogosteje v kombinaciji s toplotno črpalko zrak/voda.

Sodobne izvedbe plinskih peči so večinoma kondenzacijske naprave, ki ne izkoriščajo samo toplote, ki nastane pri zgorevanju plina, ampak tudi toploto dimnih plinov, ki se pri običajni ogrevalni tehniki izpusti skozi dimnik. Zaradi tega je njihov izkoristek bistveno večji. Kakor pove Mitja Janež iz slovenskega predstavništva podjetja Vail­lant, se kondenzacijski plinski kotli vgrajujejo tako v obstoječih večstanovanjskih stavbah kot v eno- ali dvodružinskih hišah. Uporabniki so predvsem tisti, ki že poznajo prednosti plinskih naprav, se odločajo za investicijo zaradi ugodne cene energenta in različnih možnosti regulacije ter majhnih mer naprave. Povečano število zamenjav starih plinskih peči s kondenzacijskimi na nekaterih območjih Slovenije povezuje tudi z razpisom Eko sklada, ki za ta namen dodeljuje nepovratna sredstva. »V novozgrajenih objektih pa se vgrajujejo manj pogosto, razen v plinificiranih naseljih, pogostejša je vgradnja toplotne črpalke,« razloži Jure Remih iz podjetja Remih Inženiring iz Ljubljane.

»V primerjavi s starimi plinskimi pečmi imajo kondenzacijske naprave boljši izkoristek, kar bistveno zmanjša porabo plina, zaradi majhnih emisij je veliko manjši tudi njihov vpliv na okolje. Ker so stare naprave velikokrat nameščene v kopalnicah, zamenjava odpravi nevarnost zastrupitve z ogljikovim monoksidom, ker kondenzacijska peč za zgorevanje ne izrablja okoliškega zraka. Njeno delovanje je tišje, ohišje je oblikovano tako, da se lahko zlije s preostalo opremo v bivalnih prostorih, mogoče jo je celo zapreti v omarico, ne da bi to povzročalo težave pri delovanju,« našteva Janež.

Energijski viri za ogrevanje prostorov
Po podatkih Eurostata 2018 v EU kot vir prevladuje zemeljski plin s 43,4 odstotka, sledijo mu obnovljivi viri energije in odpadki z 22,2, nafta in njeni derivati s 14,8, daljinsko ogrevanje z 9,2 odstotka, električna energija s 5,6 in trdna goriva s 4,8 odstotka. V Sloveniji so bili leta 2016 po podatkih Sursa deleži takšni: 57 odstotkov lesna biomasa, 13 odstotkov ekstra lahko kurilno olje, 12 odstotkov zemeljski plin, 9 odstotkov daljinska toplota, 4 odstotki elektrika, 3 odstotki toplota iz okolice in 2 odstotka utekočinjeni naftni plin.

Pogoja: dimna tuljava, odvod kondenzata

Vendar morajo biti za namestitev kondenzacijske peči izpolnjeni nekateri pogoji: potrebni sta ustrezna dimna tuljava in možnost odvajanja kondenzata, ki nastaja ob delovanju. Po Janeževih besedah se ob prehodu na kondenzacijsko tehnologijo kot problem najpogosteje pokaže ravno dimnik.

Pri zamenjavah je razlika med eno- ali dvostanovanjskimi objekti, kjer je ena naprava namenjena za vso stavbo, in večstanovanjskimi, kjer je na en dimnik priključenih več uporabnikov oz. naprav.

Ko gre za eno napravo, je prehod odvisen od stanja dimovodne tuljave. Če je ta ustrezna, je preprost in stroškovno razmeroma ugoden. V obstoječo tuljavo se vstavi plastična cev, skozi katero se odvajajo dimni plini, medtem ko poteka zajem zraka za zgorevanje po preostanku premera obstoječe tuljave. Obstajajo pa tudi drugačne rešitve: neposreden odvod dimnih plinov na fasado objekta (za naprave z močjo do 11 kW), dvojna ali t. i. koaksialna cev po notranjosti objekta in preboj skozi streho, pa tudi možnost izvedbe dimnika ob fasadi skozi napušč hiše.

»V primeru zamenjave v večstanovanjskih objektih morajo najprej vsi uporabniki plinskih kotlov sprejeti odločitev za prehod na kondenzacijsko tehnologijo. Če je ta pogoj izpolnjen, je tehnična izvedba zamenjave podobna kot pri drugih objektih, le da se prilagodijo tako skupni dimnik kot priključki do stanovanj. Pri kondenzacijskih plinskih napravah predstavlja (sicer redko) omejitev višina dimnika. Če se dimovodni sistem uporablja za več naprav, namreč ne sme segati več kot 25 metrov od spodnje naprave.

Pri zamenjavah je treba poskrbeti še za odvod kondenzata v kanalizacijo. Pri napravah z močjo od 20 do 24 kW, ki so pri nas najbolj pogoste, je tega kondenzata lahko tudi več kot dva litra na uro delovanja pri polni moči naprave.

!!galerija!!


Ogreval pri zamenjavi stare plinske peči s kondenzacijsko ni treba menjati. »Kondenzacijski plinski kotli so primerni za vezavo na radiatorski sistem, še bolj pa na sistem talnega ogrevanja, saj so v tem primeru izkoristki še višji,« pove Jure Remih.

Atmosferske plinske naprave

Kot rečeno, je lastni dovod zraka za zgorevanje, ki ga morajo imeti kondenzacijski kotli, veliko varnejši. Namestitev javljalnikov ogljikovega dioksida je namreč obvezna prav v prostorih s kurilnimi napravami, ki za zgorevanje izrabljajo zrak v prostoru. Takšne, znane kot peči na naravni vlek ali atmosferske naprave, so, kot pojasni Janež, v EU še vedno v prodaji, vendar je za vgradnjo samo ena možnost. Naši predpisi pravijo, da se izjemoma lahko vgradijo v objekte, kjer je tehnično nemogoče vgraditi kondenzacijsko napravo, npr. v zgoraj omenjenem primeru stolpnic, pri katerih se dim­nik dviga več kot 25 metrov od najnižje plinske naprave.

Višina investicije

Kolikšna je v povprečju investicija pri zamenjavi plinskega kotla za družinsko hišo in etažno stanovanje? »Naložba v družinski hiši znaša približno 4000 evrov za zamenjavo plinske peči z bojlerjem za toplo vodo, skupaj z demotažnimi in montažnimi deli, sanacijo dimnika in vso potrebno dokumentacijo,« pravi Remih, medtem ko je pri etažnih stanovanjih za okvirno tisočaka nižja.

Energijski viri za ogrevanje sanitarne vode
Po podatkih Eurostata 2018 v EU kot vir za ogrevanje sanitarne vode prevladuje zemeljski plin s 47,9 odstotka, sledijo mu električna energija z 19,3, daljinsko ogrevanje z 11,1, nafta in njeni derivati z 10,4, obnovljivi viri energije in odpadki z 9,6 in trdna goriva z 1,7 odstotka. V Sloveniji so bili deleži leta 2016 takšni: 29 odstotkov lesna biomasa, 29 odstotkov elektrika, 12 odstotkov zemeljski plin, po 7 odstotkov daljinska toplota, ekstra lahko kurilno olje in toplota iz okolice, 6 odstotkov sončna energija in 2 odstotka utekočinjeni naftni plin.

Subvencije Eko sklada za zamenjavo plinskega kotla

Pogoje, ki jih je treba izpolniti, da smo ob zamenjavi plinske peči upravičeni do subvencije Eko sklada, sta nam pojasnili Mojca Vendramin in Vesna Črnilogar iz te ustanove.

Nepovratna sredstva za menjavo plinske peči se dodeljujejo po javnem pozivu Eko sklada 54SUB-OB17, ki je zdaj še odprt.

Plinski kotel mora biti kondenzacijski, imeti mora vrednost sezonske energijske učinkovitosti pri ogrevanju prostorov vsaj 98 odstotkov oziroma mora biti vsaj v raz­redu A+. Do subvencije so upravičeni le prebivalci slovenskih občin s sprejetim odlokom o načrtu za kakovost zraka: mestnih občin Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto ter občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi, in sicer zgolj na tistih njihovih območjih, kjer je skladno z občinskim aktom ali lokalnim energetskim konceptom kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, ob hkratni priključitvi na sistem distribucije zemeljskega plina. »Občine zagotovijo Eko skladu podatke o mejah območij, kjer je določen prednostni način ogrevanja, na zemljiško parcelo natančno,« pojasnjujeta sogovornici.

Do subvencije so upravičeni tudi tisti, ki s plinskim kondenzacijskim kotlom, ki bo priklopljen na distribucijsko omrežje zemeljskega plina, zamenjajo staro ogrevalno napravo na drug energijski vir.

Subvencija je lahko dodeljena le za stanovanjske stavbe oziroma dele stanovanjskih stavb, za gradnjo katerih je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred 1. julijem 2010, morebitno gradbeno dovoljenje za legalizacijo stavbe, zgrajene pred 1. julijem 2010, pa pred oddajo vloge po tem javnem pozivu. Zanjo lahko kandidirajo tako lastniki stanovanjskih hiš kot etažnih stanovanj.

Višina nepovratne finančne spodbude znaša do polovice priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 2000 evrov na vgrajeno napravo.

Priznani stroški zamenjave vključujejo nakup in vgradnjo enega plinskega kondenzacijskega kotla na stanovanjsko enoto; predelavo obstoječega ali izdelavo novega priključka za dovod zraka in odvod dimnih plinov, sanacijo ali postavitev dimnika, električne, strojne in plinske instalacije za potrebe delovanja in krmiljenja sistema ter zagon sistema.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE