Mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. V Sloveniji se pojavlja zlasti na Dolenjskem in v Prekmurju, vsako leto kot posamični primeri, ciklično pa tudi kot kopičenje na nekaj let. Bolezen se običajno pojavlja v spomladanskih mesecih in tudi poleti in jeseni.

Kužni so izločki glodavcev

Virus prenašajo glodavci, kot so miši, voluharji in podgane. Ljudje smo naključni gostitelji virusa, okužimo pa se preko vdihavanja virusov, ki se zadržujejo v delcih izločkov glodavcev (urin, iztrebki, slina). Z izločki se lahko okuži tudi hrana, voda in okolje. Bolezen mišje mrzlice je pogosto povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi (taborjenje, kopanje na divjih kopališčih, rekreacijo na prostem, čiščenjem in pospravljanjem mest, kjer so sledi ali iztrebki manjših glodavcev).

Mišja mrzlica se pogosteje pojavlja na podeželju, možna pa je tudi v mestih, kjer glodavci z iztrebki onesnažijo predmete in hrano v kleteh.

Simptomi mišje mrzlice

Bolezen poteka v več fazah, inkubacijska doba pa je od 2 do 4 tedne (lahko tudi od nekaj dni do dveh mesecev). Simptomi prve faze so visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pri premikanju oči se pojavi bolečina, očesne veznice so pordele, obraz je rdeč, kot bi bili opečeni po sončenju. Pri lažji obliki bolezni sledi ozdravitev. V težjih primerih se bolezen nadaljuje s padcem krvnega tlaka, pojavijo se motnje zavesti, krči in krvavitve v koži in sluznicah. Smrtnost bolezni je od 5- do 15-odstotna, opozarjajo na NIJZ.

Cepiva za mišjo mrzlico še ni, zdravijo se simptomi. Bolnikom znižujejo visoko telesno temperaturo, skrbijo za ustrezno dehidracijo in jih v primeru hujšega poteka bolezni priključijo na dializo. Po preboleli bolezni bolnik razvije doživljenjsko zaščitno imunost.

Preventiva je kraljica

Ko se bomo lotili spomladanskega čiščenja in ob tem naleteli na kakšne mišje ali podganje iztrebke, je nujno, da se zaščitimo. Glede na to, da smo dandanes vsi opremljeni z maskami, si jih med čiščenjem lahko nadenemo, površine razkužujemo, obvezno pa pazimo na higieno. Roke si umijemo vsakokrat, ko pridemo v stik z zemljo ali prahom. Poskrbimo, da v hiši oziroma domu nimamo glodavcev. Varno odstranjujemo biološke odpadke, da ne privabljamo glodavcev, pijačo pa hranimo v zaprtih posodah.