Izhodišče zasnove interierja v stanovanju v središču Ljubljane v stavbi, zgrajeni konec 19. stoletja, je bil omejen finančni okvir. Zato so več vložili v inštalacije, tlake in svetila, za opremo pa so izbrali cenovno ugodnejše blagovne znamke. Prenova se je začela s spremembo tlorisa. Osrednji prostor je bil prej pregrajen v dve manjši sobi, povezani s hodnikom. Zaradi pomanjkanja naravne svetlobe in majhne kvadrature sta sobi delovali utesnjeno.

»Z rušitvijo predelne stene smo spet vzpostavili enoten bivalni prostor, kot je nekoč že bil. Zaradi majhne kvadrature ni bilo mogoče izvesti ločene spalnice, zato smo posteljo skrili za zaveso, ki daje stanovanju poseben pečat in zagotavlja nekaj intim­nosti,« pojasnjujeta arhitekta Tanja Špan Vasiljevič in Dare Vasiljevič in dodajata, da so z investitorjem začeli sodelovati v fazi spremembe tlorisne zasnove in nadaljevali s predlogom rušitve predelne stene in spremembe inštalacij ter vse do izbire zadnjega kosa opreme. »Z naročniki vedno sodelujemo vse do zaključka projekta, ker menimo, da le tako lahko ustvarjamo privlačne ambien­te,« pravita sogovornika.

Vhod, kopalnico in kuhinjo so pustili na istem mestu, saj je bilo treba posege izvesti s čim manjšimi stroški, a hkrati doseči najboljšo tlorisno rešitev. Prenova je poleg spremembe tlorisa obsegala tudi obnovo obstoječega stavbnega pohištva, popolno prenovo kopalnice, zamenjavo inštalacij in talnih oblog. Za stari parket v obliki ribje kosti so med prenovo ugotovili, da je preveč dotrajan, zato so ga nadomestili z novim. Po besedah arhitektov so ga položili na novo, vendar v duhu, kakršen stavbi, ki je pod spomeniškim varstvom, tudi pritiče. »Vedno nas zanima odnos med obstoječim in tistim, kar je dodano. Menim, da se je vedno treba prilagoditi, in učinek, ki ga to prinese, je včasih lahko novo odkritje, mogoče celo nov začetek. Nikoli ne začenjamo projekta s končno vizijo. Odprtost, da si pripravljen iskati odgovore na vprašanja, ki si jih kot arhitekt zastaviš, rezultira v sprejemanje rešitev, ki jih ne pričakuješ. Torej, bistven je način, kako pristopiš k težavam in kakšen je tvoj odnos do tega,« poudarjata Tanja Špan Vasiljevič in Dare Vasiljevič.

!!galerija!!

V stanovanju prevladuje umirjena barvna shema. Glavno vlogo imajo bela, siva in črna barva, vse skupaj pa povežejo kovinski poudarki in nekaj barvnih izjem, kot so temno modre ličnice kuhinjskih omaric. »Vedno poskušamo ambiente oblikovno prilagoditi objektu, pri tem pa slediti določenim aktualnim trendom in ustvariti kontrast stari arhitekturni lupini,« pojasnjujeta arhitekta in dodajata, da so veliko pozornosti namenili tudi osvetlitvi, ki so jo zasnovali skupaj s podjetjem Arcadia. Njihovo vodilo je bilo, da deluje naravno in nevsiljivo. Kot kontrast mehki osrednji osvetlitvi so na določena mesta umestili svetila z usmerjeno osvetlit­vijo, ki osvetljujejo oz. poudarjajo določene kose pohištva, ki pritegnejo pozornost. Tako so ustvarili ambientalne poudarke.

Element, ki naredi to stanovanje drugačno, je dolga zavesa, v katero po besedah arhitektov naročnik sprva ni verjel, a je bil kljub temu odprt za njihovo idejo. Zaradi majhne kvadrature so namreč morali poiskati drugačno rešitev za spalnico. »Element zavese je nekaj, kar v tem stanovanju zagotavlja intimo in briše programske meje prostorov, se igra z dimenzijo prostora in njegovo transparentnostjo. Lahko bi celo rekli, da ima tako prostor dva obraza – odkritega in zakritega,« razmišljata arhitekta.