Kje dobimo klopa

Nekdaj je veljalo, da je mogoče klope dobiti le v gozdu, do danes pa se je njihov življenjski prostor razširil, saj jih najdemo tudi v parkih, na grmovju, po vrtovih, v vinogradih, sadovnjakih in na travnikih. Največ klopov je v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov in v travi. Do nadmorske višine 600 m jih je veliko, v višjih legah jih je manj. Zgornja meja, kjer jih še najdemo, je 1600 m nadmorske višine. Prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad ojačata njihovo dejavnost.

Klopi so paraziti toplokrvnih živali, človek pa je njihov naključni gostitelj. Na njegovi koži si klop poišče nežno mesto, kjer se nanjo globoko pritrdi z rilčkom. Vbod je neboleč, saj ima slina klopa anestezijski učinek. Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa in Borelio burgdorferi, med sesanjem vbrizga v kožo gostitelja s slino tudi povzročitelja bolezni.

Kako preprečimo vbod?

Najpogosteje dobimo klopa, ko oplazimo grmovje, kjer se skriva pod listjem in čaka na gostitelja; dotik zazna s svojimi čutili. Na sprehodih ali pri delu v naravi se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, škornji, ruta) in so stisnjeni v zapestju. Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo. Namažemo se z repelentom, katerega vonj odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Na telesu si natančno pregledamo poraščene dele, kožne gube, uhlje, pazduhe in dimlje. Preglejmo tudi šive na obleki, saj se v njih pogosto skrivajo klopi. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo.

Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej in previdno odstranimo, da bo možnost okužbe čim manjša. To naredimo z dobro pinceto, s katero živalico primemo čim bolj pri koži. Odločno jo potegnimo iz nje, nato pa jo umijemo z milom in toplo vodo. Pri tem klopa ne mečkamo, temveč ga odvržemo v koš za gospodinjske odpadke. Za odstranjevanje klopa s telesa ne uporabljajmo nobenih mazil, krem, lakov za nohte, petroleja ali česarkoli drugega, svetujejo na Inštitutu za varovanje zdravja RS.

Klopni menigoencefalitis

Klopni menigoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa. Pred boleznijo so zaščiteni le tisti, ki so že bili okuženi z virusom, tj. tisti, ki so bolezen preboleli ali pa je okužba pri njih potekala brez vidnih bolezenskih znakov (to je mogoče ugotoviti s krvno preiskavo).

V Sloveniji so z virusom okuženim predvsem klopi v osrednjem delu, na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem. Bolezen ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni. Prvi znaki klopnega meningoencefalitisa so podobni gripi in se pojavijo sedem do štirinajst dni po okužbi. Pri človeku se lahko pojavijo utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol, kasneje lahko nastopijo znaki, značilni za meningitis, kot so visoka temperatura, močan glavobol, slabost in bruhanje, lahko celo nezavest in smrt (umre okrog odstotek okuženih bolnikov).  Najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred boleznijo je cepljenje. Tisti, ki se odločijo zanj, dobijo več odmerkov, prva dva v presledku od dveh tednov do enega meseca, tretjega pa po 9 do 12 mesecih, potem pa na 3 in 5 let še obnovitvene odmerke.  Cepljenje poteka v vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo in pri izbranih zdravnikih.

Le osebe, ki so bile okužene z virusom klopnega meningoencefalitisa, so zaščitene pred boleznijo. To so osebe, ki so bolezen prebolele ali pa je potekala okužba brez vidnih bolezenskih znakov, kar se lahko ugotovi s krvno preiskavo.

Borelioza

V nasprotju s klopnim meningoencefalitisom pa cepljenje proti lymski boreliozi  za zdaj še ne obstaja. Okuženost klopov z njenim povzročiteljem ni omejena le na okužene predele klopnega meningoencefalitisa, ampak jo prenašajo klopi po vsej Sloveniji. Zdravi se z antibiotiki, vendar je za učinkovitost zdravljenja pomembno, da je bolezen odkrita v začetni fazi. Mesto, na katerem je bil prisesan klop, moramo zato obvezno opazovati še vsaj 10 dni po odstranitvi. Za okužbo je značilna rdečina, ki se širi navzven, medtem ko postaja  kolobar v sredini svetel. V takšnem primeru se moramo čim prej odpraviti k zdravniku.