Posegi na okrasnem vrtu

Spravilo občutljivih gomoljev in čebulic. V zavarovan prostor bomo prestavili tudi gomolje in čebulice rastlin, kot so dalije in gladiole. To naredimo takoj, ko se začnejo nočne zmrzali. Najprej porežemo stebla približno 15 cm nad tlemi, nato pa jih izkopljemo, očistimo zemlje in nagnitih delov ter pustimo, da se osušijo na jesenskem soncu. Sledi prebiranje in ločevanje, pospravljanje v kartonaste škatle in skladiščenje. Lahko jih damo tudi v zaboj s peskom, pri občasnem pregledovanju pa odstranimo vse, ki kažejo znake bolezni. Označevanje sorte in barv cvetov je prav tako potrebno, da ne bomo spomladi tavali v temi, sploh če imamo veliko različnih sort.

Rastline v posodah. Občutljive trajnice, ki jih imamo posajene v posodah, še pred mrazom umaknemo v notranjost. Pred tem jih temeljito pregledamo, ali niso morda naseljene s škodljivci. Nekateri med njimi, kot so kaparji in pršice, izločajo ob sesanju obilo lepljive tekočine, ki nam lahko umaže tla in pohištvo. Vedno zelene rastline, kot so oljke in citrusi, potrebujejo svetlo prezimovališče z veliko svetlobe, listopadne pa lahko stojijo v temnejšem prostoru, a nikakor ne v popolni temi. Temnejši ko je prostor, toliko hladnejši naj bo. Shranjene rastline vso zimo redno pregledujemo, da še pravočasno opazimo motnje zaradi oskrbe in morebitne škodljivce, preden jim utegnejo resneje škodovati.

Okrasne trave. Nekatere trave so najlepše prav zdaj in lahko vztrajajo še dolgo v zimo, dokler se končno ne vdajo pod težo snega. Zato jih pustimo in jih ne režemo, razen tistih, ki so polegle. To še zlasti velja za pampaško travo, pri kateri suha rast varuje občutljivo srčiko, zato jo samo povežemo v snop. Podobno ravnamo tudi z miskanti in drugimi travami.  

Trajnice. Včasih je veljalo, da je treba pred zimo vse rastline porezati in poskrbeti za urejen videz zimskega vrta. Vendar najdejo pravi vrtnarski sladokusci tudi v največji zimi dovolj motivov za občudovanje, sploh če ostanejo gredice z okrasnimi rastlinami neporezane. Odstranimo samo rastline, ki so se povesile in polegle, tiste z lepo obliko razrasti pa pustimo. Za to nam bodo hvalež­ne tudi živali, ki bodo v suhem rastju našle skrivališče in hrano.  

Pobiranje semen.Pri pospravljanju nikar ne pozabimo na semena enoletnic in drugih rastlin, ki jih bomo tako lahko namnožili za cvetenje v prihodnjem letu. Semena spravimo v papirnate vrečke in jih označimo z imeni in barvo cvetov.

Previdno s prstjo na zelenjavnem vrtu

Zelenjavne gredice.Vse do prvega mraza je zelenjavni vrt še zelo barvit, nato pa se dokončno poslovijo plodovke, zato jih odstranimo z gredic. Ostanejo samo še tiste zelenjadnice, ki smo jih posejali ali zasadili za jesenski in zgodnji spomladanski pridelek. Ostankov rastlin, ki smo jih pobrali z gredic, ne zavržemo, temveč jih naložimo na kompostni kup ali pustimo na gredi.

Jesenska obdelava tal. Prekopavanje gred je dolgoletna praksa priprave rastišča za naslednjo sezono. Ročne vile imajo prednost pred prekopavanjem z lopato, saj ne poškodujejo sestave prsti. Tudi plevelne rastline, kot je recimo pirnica, bomo zlahka odstranili z vrtnimi vilami, medtem ko je pri delu z vrtno lopato večja verjetnost, da bomo korenine razrezali, iz vsakega majhnega delčka pa bo pognala nova rastlina. V različnih plasteh v zemlji je pester svet mikroorganizmov; v zgornjih so tisti, ki potrebujejo za svoj obstoj in delovanje dovolj zraka, svetlobe in toplote, spodaj pa imajo glede bivanja povsem druge zahteve. Ko zemljo obdelujemo, sploh z lopato, naredimo v tleh pravi potres. Dva različna svetova se pomešata, kar povzroči množično odmrtje enih in drugih. Obnavljanje traja več mesecev, potem pa je na vrsti že nov potres. Preprosto prekopavanje z lopato, ko prst dvignemo in obrnemo, je primerno le za ilovnata in glinena tla, dokler je prst še tako trda in pusta, da ne prepušča ne zemlje ne zraka. Sčasoma pa bodo ob dodajanju organskih gnojil tudi takšna tla postala rahlejša, predvsem pa bogatejša s humusom, da bomo lahko uporabljali vrtne vile.

Obdelava tal brez prekopavanja. Namesto prekopavanja lahko pripravimo grede za novo rast tudi drugače. Način temelji na vsakoletnem obilnem dodajanju komposta ali preperelega hlevskega gnoja, ki pa ju ne spodkopljemo v tla, temveč potrosimo po površini 5 cm visoko. V takšnih tleh ne bomo povzročili mešanja talnih plasti in drobnoživk, temveč jih bomo le pokrili in tako zavarovali pred zunanjimi vplivi. Zaradi obilne hrane v obliki gnoja in komposta se bodo drobnoživke močno razmnožile, zato bosta razkroj organskih snovi in nastajanje humusa hitrejša in bolj učinkovita, rastne razmere za naše rastline pa ugodnejše. Seveda vsaka novost poraja tudi dvome, zato bi za začetek veljalo poskusiti na manjši površini in se prepričati o uspešnosti takšnega pristopa. 

Kompostiranje. Ob pospravljanju vrta se bo nabralo nekaj več rastlinskih ostankov, ki pa jih nikar ne zavrzimo. Priprava kompostnega kupa je preprosta, s kompostiranjem prispevamo tudi k razbremenitvi okolja, saj bodo ostanki rastlin in tisti iz kuhinje koristno predelani, hkrati pa bomo pridelali najdragocenejše gnojilo za naš vrt – kompost. Za urejanje kompostnega kupa veljajo nekatera pravila, ki jih moramo upoštevati, če želimo dobiti kakovostno gnojilo za naše rastline. Velik naj bo vsaj kubični meter, da se bodo v njegovi notranjosti razvili zadovoljivi procesi in ustrezna temperatura. Pomembno je tudi, da ga naredimo naenkrat. In zdaj jeseni, ko imamo na voljo nekoliko več materiala, je to vsekakor mogoče. Na dno damo najprej nekoliko večje veje za boljšo drenažo in zračnost, potem pa postopoma nalagamo plast za plastjo. Za dobro kompostiranje lahko primešamo nekaj hlevskega gnoja, najboljša je mešanica konjskega in govejega, ali pa uporabimo kupljene preparate za kompostiranje. V kompost sodijo vsi organski odpadki, ki nastanejo pri kuhanju in delu na vrtu. Seveda se nekateri razgrajujejo hitreje in drugi počasneje; najhitreje razpadejo sveži zeleni deli rastlin, več časa potrebujejo slamnati in podobni materiali, najdaljšo dobo razkroja pa imajo koža, kosti, les in žaganje. Kompostni kup naredimo v senci večjega grma ali drevja, kjer bo zavarovan pred ekstremnimi vremenskimi vplivi. Najprimernejše mesto je pod brezo, lesko in bezgom, ki ne samo da varujejo, temveč s svojimi izločki tudi odločilno vplivajo na pravilen tok procesov in kakovost pridelanega komposta. Z rednim zalivanjem skrbimo za ustrezno vlažnost, vrh kompostnega kupa pa zavarujemo s plastjo zemlje. Kompost lahko sicer izdelujemo tudi v manjših dimenzijah, vendar bo pridelano gnojilo slabše kakovosti zaradi nezadost­nih razmer za razmnoževanje drobnoživk in potek bioloških procesov. 

Odpadlo listje. Tega je zdaj v izobilju, uporabimo pa ga na različne načine. Z njim lahko obsujemo občutljivejše rastline in jih zavarujemo pred zimo, da pa veter listja ne bo spet raznosil po vrtu, vse skupaj obtežimo z vejami iglavcev. Prav tako lahko z listjem prekrijemo izpraznjene zelenjavne gredice. Tako bodo ostala tla rahla, čeprav jih ne bomo prekopali. Listje lahko tudi kompostiramo ali pa ga pograbimo na kup, obtežimo in pustimo, da se spremeni v listavko. Ta je odlična kot dodatek prsti, saj jo rahlja in bogati. Vse listje pa le ni primerno za kompostiranje in posipanje po gredicah. Listje hrasta, kostanja in oreha vsebuje veliko taninskih snovi, ki se izločijo v tla in povzročijo težave pri rasti drugih rastlin. To listje pograbimo in ločeno naložimo na kup, da se do spomladi izloči večina škodljivih snovi. Šele potem ga lahko uporabimo pri kompostiranju in bogatenju vrtnih tal. Tudi s trate redno odstranjujemo odpadlo listje, saj lahko, če obleži predolgo časa, povzroči gnitje in propadanje travne ruše, hkrati pa rastišče obogati s hranili za pospešeno rast plevelnih rastlin.

Pospravljanje sadovnjaka

Odstranimo vire bolezni. Tako v sadovnjaku kot drugje na vrtu naj v tem času škarje in žage počivajo. Za to bo dovolj časa spomladi pred brstenjem, bomo pa imeli več dela z grabljenjem odpadlega listja in pobiranjem mumij. Mumije so plodovi, ki ostanejo na drevju in so vir bolezni, največkrat sadne gnilobe, za naslednje leto. Dobro moramo očistiti krošnje vseh sadnih rastlin. Pri češnji je mumij lahko veliko in še drobnejše so kot recimo pri slivah in jablani, a če jih odstranimo, bo spomladi manj bolezni. Poberemo tudi odpadle in nagnite plodove in jih odnesemo z vrta.

Sežiganje na vrtu. Sežig vrtnih ostankov je velika potrata, poleg tega onesnažuje okolico. Kako bi bilo, če bi si vsak mestni vrtičkar omislil sežiganje? Veliko bolje je, da vso organsko maso naložimo na kompostni kup in si pridelamo gnojilo za svoje rastline.   
Jeseni bomo imeli veliko dela s pospravljanjem in pripravljanjem gredic na naslednjo sezono. V naravi snovi krožijo in k temu lahko pripomoremo tudi sami z recikliranjem v obliki kompostiranja. Kompost je črno zlato vrta, zato ga nikoli ni zadosti. Če kompostnega kupa še nismo imeli, je zdaj, ko se nam nabere več rastlinskih ostankov, od odpadlega listja do rastlin z zelenjavnega vrta, prava priložnost za njegovo postavitev.