Gensko spremenjeni organizmi (GSO) že dlje časa razburjajo svetovno javnost. Po žgoči razpravi pa je evropski parlament v Strasbourgu odločil, da države članice same odločajo, kakšno politiko bodo ubrale glede omejitve ali prepovedi gensko obdelanih poljščin na svojem ozemlju. Države članice bodo lahko prepovedalo gensko spremenjene rastline četudi bodo dovoljene na evropski ravni. Kot argument za omejitev ali prepoved bodo lahko posamične države uporabile zdravstvene, okoljske in socialnoekonomske razloge ter razloge kot so raba zemljišč, urbanistično načrtovanje ter celo cilji kmetijske politike.

Petnajst let se v evropski javnosti odvija pestra razprava o nevarnosti pridelave gensko spremenjenih poljščin. Evropska komisija je zato že leta 2010 pripravila zakon, ki ureja to problematiko. Zaradi težkih pogajanj pa bo začel veljati letošnjo pomlad. Medtem, ko evropska zakonodaja zaostaja za realnim stanjem na terenu, je že kar devet evropskih držav popolnoma prepovedalo edini dovoljen gensko spremenjeni proizvod v EU s strani zloglasnega podjetja Monsanto, koruzo MON810. Za popolno prepoved so se do sedaj odločile Avstrija, Bolgarija, Francija, Grčija, Italija, Luksemburg, Madžarska, Nemčija in Poljska. Pri nas je država sprejela zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, ki predvideva prijavo pridelave gensko spremenjenih organizmov in upoštevanje ustreznih varovalnih pasov.

Evropska zakonodaja sicer državam članicam nalaga, da bodo kljub morebitni prepovedi uporabe GSO rastlin na njihovem ozemlju, le tem morale dovoliti tranzit čez svoje ozemlje. Vendar bodo uporabnice gensko spremenjenih rastlin morale zagotoviti, da ne bo prišlo do okužbe drugih proizvodov. To bo težko zagotoviti, saj je ravno na podlagi naključnih okužb koruze pri kmetih, ki niso želeli GSO, prihajalo do velikih odškodninskih tožb s strani Monsanta.

Čeprav izgleda, kot da je nova evropska zakonodaja korak naprej k zaščiti avtohtonih rastlinskih vrst, pa nasprotniki gensko spremenjenih organizmov opozarjajo, da je namen novih pravil zgolj poenostavitev odobritve GSO, saj trenutno članice Evropske unije, ki nasprotujejo gensko spremenjenim rastlinam, blokirajo njihovo odobritev na evropski ravni. Sedaj, te blokade ne bo več, kar pomeni veliko zmago za Monsanto.

Trenutno se izmed Monsantovih gensko spremenjenih organizmov v Evropi prideluje zgolj koruza MON810, največ v Španiji. Leta 2010 je dovoljenje za pridelavo na evropskih tleh dobil tudi krompir amflora, ki pa so ga kmalu umaknili s tržišča. Okoljevarstveniki so deljenih mnenj. Večina pa jih zagovarja popolno prepoved Monsantovih gensko spremenjenih organizmov. Pri nas so k prepovedi GSO pozvali poslanci SLS. »Nova evropska pravila so za Slovenijo odskočna deska, prvi korak, ki omogoča, da se suvereno in legitimno odločimo, da na svoji zemlji prepovemo gensko spremenjene organizme,« je poudaril predsednik Slovenske ljudske stranke Marko Zidanšek. Predvsem je nova evropska zakonodaja pomembna zato, ker sedaj multinacionalka ne bo več mogla z enormnimi tožbami na mednarodnih sodiščih siliti posamične države k sprejetju njenih GSO.

Slovenski Inštitut za trajnostni razvoj je pozdravil pravico članic do prepovedi gojenja gensko spremenjenih rastlin. »Obenem obžalujemo dejstvo, da vlade, ki ne bodo želele prepovedati gensko spremenjenih kultur, ne bodo obvezane zagotoviti varovanje pred onesnaženjem z GSO v kmetijstvu. Ekološko kmetijstvo in hrana sta brez GSO in tako bi moralo tudi ostati. Ekološka živila in ekološko kmetovanje pomenijo okoljske, gospodarske in družbene koristi. Glede na rast povpraševanja po ekoloških proizvodih s strani potrošnikov bi morale države članice zagotoviti integriteto ekološko pridelane hrane in kmetijstva s prepovedjo gojenja GS rastlin. Kmetovanje z GSO je na nekaterih območjih v svetu že onemogočilo ekološko kmetovanje ter ga na splošno podražilo,« so prepričani v Inštitutu za trajnostni razvoj, kjer pričakujejo, da bo slovenska vlada takoj, ko bo to mogoče, poskrbela za prepoved gojenja odobrenih sort GS rastlin v Sloveniji, ter na tak način prispevala k zmanjšanju morebitnega onesnaženja ekoloških in drugih domačih pridelkov.