Za pozebo najnevarnejša noč na petek

Za pozebo najnevarnejša noč na petek

V pričakovanju najnižjih nočnih in jutranjih temperatur, ki so jih meteorologi v preteklih dneh napovedali za noči na petek in soboto, smo pri dr. Andreji Sušnik, vodji oddelka za agrometeorologijo na Agenciji za okolje RS, preverili, ali se je prognoza, potem ko pozeba v noči s torka na sredo v Sloveniji ni naredila škode večjih razsežnost, že kaj spremenila.

Prišlo je do manjših sprememb, ki pa žal ne pomenijo, da se nas bodo temperature pod ničlo izognile, je povedala sogovornica. Razlika od zgodnejših napovedi je, da je najnižje temperature pričakovati že v noči s četrtka na petek, od polnoči dalje do jutra. V večjem delu Slovenije bodo temperature pod lediščem, od -1 do - 6 stopinj Celzija, na izpostavljenih legah lahko še nižje. Predvidoma se mu ne bodo izognile niti Slovenska Istra (razen Obale) Goriška in Vipavska dolina, prav te kraje bo obsežnejše območje polarnega zraka zajelo najprej. Temperature se bodo spustile pod ničlo, takoj ko se bo zjasnilo in se bo veter umiril, kar bo mrzlemu zraku omogočilo, da se bo spustil do tal. Veter namreč blaži nevarnost pozebe, prav zato so vedno najbolj izpostavljene neprevetrene kotline. Kaže, da bo v tokratnem mrzlem valu veter največ časa vztrajal v severovzhodni Sloveniji, povzema Sušnikova. V jasni noči s petka na soboto bodo najnižje temperature od -3 do 2 stopinji Celzija.

Prav dolgotrajnost temperatur pod ničlo (vso noč) pomeni največjo nevarnost za zmrzovanje tkiva oz. celičnega soka, ki mehansko poškoduje celične organe in povzroči dehidracijo. Načeloma je za komaj formirane plodiče nevarna že ena stopinja minusa (večina koščičarjev, vinska trta), marelice so celo še občutljivejše, nekatere jablane prizadene ohladitev na -2 stopinji. Pozeba označuje škodo, ki jo nizke temperature zraka povzročijo na rastlinskem tkivu, če se ujamejo z brstenjem, cvetenjem ali zgodnjim oblikovanjem plodičev. Žal je v sadovnjakih v primeru spomladanskih pozeb edina uspešna zaščita oroševanje v času cvetenja, pravi dr. Sušnikova. Ker gre za zahtevno tehnologijo, jo lahko uporabijo le v večjih v sadovnjakih z namakalnim sistemom. Ob padcu temperature razprševalni sistem škropi sadno drevje z drobnimi kapljicami. Mikrofilm, ki ga ustvarijo okrog cvetov, zmrzne, energija, ki se sprošča pri nastajanju ledu, pa povzroči povišanje temperature znotraj ledenega ovoja in tako zaščiti cvetove. Pri nas uporabljajo oroševanje le redki sadovnjaki, medtem ko je v podalpskih dolinah v Italiji in Avstriji običajna. V preteklosti so se v večjih sadovnjakih zatekali tudi k uporabi velikih ventilatorjev, ki z delanjem vetra onemogočajo mrzlemu zraku, da bi se spustil do tal, ali kurjenje velikih ognjev, a so imele te metode negotovi uspeh. Na vrtu in v domačem sadovnjaku imamo zaradi manjših površin in manjšega števila dreves več možnosti. Več o preventivnih ukrepih preberite v članku z naslovom Vrtičkarji, zaščitite rastline pred pozebo.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE