Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Za pozebo najnevarnejša noč na petek

V pričakovanju najnižjih nočnih in jutranjih temperatur, ki so jih meteorologi v preteklih dneh napovedali za noči na petek in soboto, smo pri dr. Andreji Sušnik, vodji oddelka za agrometeorologijo na Agenciji za okolje RS, preverili, ali se je prognoza, potem ko pozeba v noči s torka na sredo v Sloveniji ni naredila škode večjih razsežnost, že kaj spremenila.

Prišlo je do manjših sprememb, ki pa žal ne pomenijo, da se nas bodo temperature pod ničlo izognile, je povedala sogovornica. Razlika od zgodnejših napovedi je, da je najnižje temperature pričakovati že v noči s četrtka na petek, od polnoči dalje do jutra. V večjem delu Slovenije bodo temperature pod lediščem, od -1 do - 6 stopinj Celzija, na izpostavljenih legah lahko še nižje. Predvidoma se mu ne bodo izognile niti Slovenska Istra (razen Obale) Goriška in Vipavska dolina, prav te kraje bo obsežnejše območje polarnega zraka zajelo najprej. Temperature se bodo spustile pod ničlo, takoj ko se bo zjasnilo in se bo veter umiril, kar bo mrzlemu zraku omogočilo, da se bo spustil do tal. Veter namreč blaži nevarnost pozebe, prav zato so vedno najbolj izpostavljene neprevetrene kotline. Kaže, da bo v tokratnem mrzlem valu veter največ časa vztrajal v severovzhodni Sloveniji, povzema Sušnikova. V jasni noči s petka na soboto bodo najnižje temperature od -3 do 2 stopinji Celzija.

Prav dolgotrajnost temperatur pod ničlo (vso noč) pomeni največjo nevarnost za zmrzovanje tkiva oz. celičnega soka, ki mehansko poškoduje celične organe in povzroči dehidracijo. Načeloma je za komaj formirane plodiče nevarna že ena stopinja minusa (večina koščičarjev, vinska trta), marelice so celo še občutljivejše, nekatere jablane prizadene ohladitev na -2 stopinji. Pozeba označuje škodo, ki jo nizke temperature zraka povzročijo na rastlinskem tkivu, če se ujamejo z brstenjem, cvetenjem ali zgodnjim oblikovanjem plodičev. Žal je v sadovnjakih v primeru spomladanskih pozeb edina uspešna zaščita oroševanje v času cvetenja, pravi dr. Sušnikova. Ker gre za zahtevno tehnologijo, jo lahko uporabijo le v večjih v sadovnjakih z namakalnim sistemom. Ob padcu temperature razprševalni sistem škropi sadno drevje z drobnimi kapljicami. Mikrofilm, ki ga ustvarijo okrog cvetov, zmrzne, energija, ki se sprošča pri nastajanju ledu, pa povzroči povišanje temperature znotraj ledenega ovoja in tako zaščiti cvetove. Pri nas uporabljajo oroševanje le redki sadovnjaki, medtem ko je v podalpskih dolinah v Italiji in Avstriji običajna. V preteklosti so se v večjih sadovnjakih zatekali tudi k uporabi velikih ventilatorjev, ki z delanjem vetra onemogočajo mrzlemu zraku, da bi se spustil do tal, ali kurjenje velikih ognjev, a so imele te metode negotovi uspeh. Na vrtu in v domačem sadovnjaku imamo zaradi manjših površin in manjšega števila dreves več možnosti. Več o preventivnih ukrepih preberite v članku z naslovom Vrtičkarji, zaščitite rastline pred pozebo.

Julijana Bavčar