Za ureditev visoke grede bomo potrebovali okvir ali ogrodje in seveda primeren prostor. Lahko je v rastlinjaku, na balkonu ali vrtu, samo da je lega sončna. Priporočam, da je najdaljša stranica grede usmerjena sever–jug, da vsem rastlinam zagotovimo dovolj svetlobe. Če jo bomo postavili na vrtu, najprej na podlagi odstranimo travno rušo in po možnosti tudi zemljo do globine 20 ali 30 cm. Izkopanega materiala ne zavržemo, saj ga bomo uporabili za polnjenje. Greda, ki je dostopna z obeh strani, naj ne bo širša od 150 cm, če je dostopna le z ene strani, pa ne več kot 70 cm. Pri širših ne bomo dosegli celotne površine z rokami, na nedostopnih mestih se bo tako pozneje najverjetneje razrasel plevel. Pri dolžini smo omejeni le s prostorom in svojimi željami.

PREBERITE ŠE: KOLUMNA JERNEJE JOŠAR: MARČEVSKA DELA NA VRTU

Greda naj nima zaprtega dna, tu položimo mrežo, ki bo preprečevala vdor škodljivcev, in plast volne ali filca. Po robovih izkopane luknje postavimo ogrodje. Za okvir se najpogosteje uporablja les – v obliki desk, palet ..., vendar lahko uporabimo tudi druge materiale (npr. veliko plastično korito za balkonske rastline). Vanj natrosimo do največ tretjine višine grede drenažo. Za drenažni material lahko uporabimo lesne sekance ali dve plasti vej zložimo v obliki mreže (spodnjo iz debelejših vej in zgornjo iz tanjših). Na drenažo položimo okrog obrnje­no travno rušo, ki smo jo izkopali ob začetku dela. Nanjo lahko nasujemo še dodatno zemljo in drug organski material, kot sta listje in kompost. Vmes po želji dodamo slamo in lepenko, ki bosta privabili deževnike.

Zadnjo tretjino prostornine bomo napolnili s kakovostno organsko zemljo za vrtnarjenje v visokih gredah z izbrano kombinacijo huminskih šot, humusa deževnikov in dodatkov vitaminov ter aminokislin za dolgotrajno prehranjenost vrtnin. Izbira zemlje naj bo premišljena. Priskrbimo si takšno, ki bo učinkovito zadrževala vlago tudi v najbolj vročih in sušnih obdobjih ter omogočala aktiven razvoj korenin, rast in oblikovanje cvetov ter plodov. S takšno si tudi ne bomo v visoko gredo zanesli semen plevelov, škodljivcev in bolezni, ki bi nam v sezoni povzročali sive lase. Med zemljo vmešamo kakovostno organsko gnojilo. Če vreme še ni ugodno za sajenje, jo prekrijemo z zastirko in preprečimo rast plevela.

Ker je v gredi veliko organskega materiala, ki se razkraja v humus, se bo zemlja posedala. Manjkajoči del vedno dopolnimo le s kakovostno zemljo za sajenje in presajanje zelenjave, zelišč in cvetja v visokih gredah. Pri nastajanju humusa se sprošča toplota, kar pomeni, da se bo zemlja v visoki gredi prej ogrela in bomo lahko tudi prej sadili. Na ogrodje lahko namestimo loke, čez katere bomo položili kopreno za dodatno zaščito pred mrazom.

!!galerija!!

Pestra zasaditev

Sajenje sadik v visoke grede ni prav nič drugačno od sajenja sadik na običajne grede, pri katerem upoštevamo dobre sosede in mešane posevke. Po sredini posadimo višje rastline, ki bodo dajale senco na sonce občutljivejšim vrtninam. Dobri sosedje so: korenje in čebula, paradižnik in zelena, kumare in koper. V zasaditev lahko vključimo tudi različna zelišča in preostale užitne in koristne rastline, kot so kapucinka, timijan, šetraj ...

Spomladi visoko gredo zasadimo z vrtninami, ki jih večinoma poberemo še pred začetkom poletja, torej s kapusnicami, solatnicami, čebulnicami in grahom. Tik pred poletjem zasadimo plodovke. Poleg paradižnika lahko posadimo baziliko, zeleno ali žajbelj in posejemo solato. Jeseni, ko bomo plodovke pospravili, bodo prišle na vrsto jesenske vrtnine: različne vrste solatnic, kapusnice, korenovke ... Povešave in plazeče rastline (kapucinke, visoki fižol, timijan) zasadimo ob rob. Jagode lahko posadimo v lončke, manjša korita ali obešanke.

S tako oblikovanimi visokimi gredami bomo kar najbolje izkoristili prostor. Z mešanimi posevki si bomo privoščili pestrejšo in gostejšo zasaditev, in ko bodo sadike zrasle, ne bomo potrebovali zastirke, ki bi ohranjala vlago. Zaradi zgradbe visoke grede (drenažni sloj, višja lega) voda ne zastaja, a je zaradi suše potrebno redno in enakomerno zalivanje. Če smo sam svoj mojster, ne bomo imeli večjih težav z izdelavo kap­ljičnega namakalnega sistema, ki nam bo precej olajšal oskrbo.

Glavno gnojenje z organskim gnojilom z uravnoteženo formulo NPK za visoke grede opravimo spomladi in jeseni. Z njim biološko aktiviramo tla ter spodbudimo aktivno in enakomerno rast za več cvetov in pridelka. Granule gnojila se ob stiku z zemljo in vodo razpustijo v območju korenin ter ob primerni temperaturi enakomerno sproš­čajo hranila. Med sezono rastline le malenkost dognojujemo s pripravki z algami ali specialnimi organskimi gnojili. Poleti moramo posebno pozornost nameniti paradižniku. Rado mu namreč primanjkuje kalcija, ki ga je najbolje dodajati foliarno prek listov, to je s škropljenjem. Uporabimo tudi granulirana specialna organska gnojila za paradižnik, saj je kot druge plodovke nenasiten glede hranil. Tudi ob presajanju ravno tako kot poleti zaradi vremena rastline doživljajo šok. Pri tem jim lahko pomagamo z biostimulanti. To so posebej razviti izdelki, ki vsebujejo aminokisline in vitamine.