Toda zakaj je v navadi setev radiča in endivije prav od konca junija do konca julija, ko izredne vročinske razmere zahtevajo od nas izjemno skrb? Zato, ker naravnemu ritmu teh solatnic ustreza čas, ko se dan začne krajšati, da ne bi prehitro ušle v cvet, in zato, ker je tako do konca sezone še dovolj časa za njihovo rast.

Odločimo se za sajenje sadik

»V tako vročem in suhem vremenu, s kakršnim smo imeli opraviti zadnjih 14 dni, dajem absolutno prednost sajenju sadik endivije in radičev, saj posajene rastline veliko laže oskrbujemo z vodo kot setve, za presajanje na prosto pa se odločimo, ko je vsaj tri dni oblačno in hladneje, da laže prenesejo stres ob presajanju. Kakovostne in dobro oskrbovane sadike poleg tega redkeje uidejo v cvet kot setve. Še vedno je čas, da si sadike endivije in radiča vzgojimo sami doma,« pravi Miša Pušenjak.

Kdaj in kako sadimo: V vročem juliju endivijo in radič sadimo v dneh, ko vročina za nekaj dni popusti. Na vrtu za sadike naredimo jamice, ki so med seboj dovolj oddaljene, da se glavice pozneje ne bi tiščale (za endivijo, radič štucar ali sorto palla rosa tudi do 40 cm v vrsti). Jamice najprej zalijemo, posadimo sadike in na koncu zalijemo še vso gredico. Na presajanje so bolj odporne sadike s koreninsko grudo kot puljene sadike.

Zastiranje in senčenje: Takoj po sajenju tla okoli sadik zakrijemo z organsko zastirko, ki bo ohranjala vlažnost, rastline bodo imele v vročini, ko z zalivanjem komajda dohajamo izhlapevanje, tako na razpolago vsaj polovico več vode kot brez zastirke, manj se bodo pregrevale, zemlja se ob dežju ne bo zbila. Priporočljivo je, da v vročini nad posajeno gredo takoj naredimo »štešico« za senco, iz vrtne koprene ali dvojne protitočne mreže. Nujno je, da je dvignjena od tal. Rastline in tla bo malce hladila, zmanjšala izhlapevanje in preprečila sončne ožige listov. Pustimo jo, dokler traja pripeka.

Rezanje listov sadik: Če imajo sadike endivije in radiča že velike liste, jih lahko prikrajšamo, da bo izhlapevanje prek njih manjše. Nujno pa jih krajšamo pri puljenih sadikah.

Zalivanje po sajenju: Pomembno je, da sadike redno zalivamo, saj je neenakomerna oskrba z vodo zanje stres, ki pospešuje uhajanje v cvet. V zelo vročih dneh to pomeni obilno vsak dan, posebej če tla niso pokrita z zastirko. Endivijo in radič lahko poleti zalivamo tudi z vrha, po listih, kar pri drugih vrtninah ni zaželeno, ker tako namočimo tla in rastline ohladimo, svetuje Pušenjakova. Vendar je ta način zalivanja primeren le zjutraj.

Kakovostna sadika: Kupujemo sadike, ki imajo enakomerno temno zelene liste, na njih ne sme biti rdečevijoličnega nadiha, opozarja Miša Pušenjak, saj to pomeni, da so doživljale stres in so zastarane. To prav tako velja za vse sorte radiča, tudi tiste, ki pozneje postanejo rdeči, saj ima mlad radič vedno zelene liste. Zastarane sadike bodo slabo napredovale ali pa se bodo kmalu potegnile in ušle v cvet. Kakovostna sadika endivije in radiča ima od 4 do 5 listov in dobro razvit koreninski sistem. Tega preverimo tako, da grudo potegnemo iz lončka. Bolje je kupiti sadike z močnimi koreninicami (belimi, ne rumenimi) in manjšimi listi kot obratno. Sadike s šibkim koreninskim sistemom bodo trpele sušo. Poleti je priporočljivo kupovati sadike s koreninsko grudo.

Domača vzgoja sadik endivije in radiča

Čas setve za sadike: Kot pravi Miša Pušenjak, je do konca julija še čas, da posejemo seme za sadike endivije in letnih/jesenskih sort radiča. Pri endiviji je pozno le za sorto eskariol zelena, ki ima daljšo rastno dobo. Na vrtovih so od letnih/jesenskih sort radiča najbolj priljubljene glavnati palla rosa, »štrucasti« svetlo zelen pan di zuchero in castel franco. S setvijo sadik zimskih sort radiča, ki na vrtu prezimijo in naredijo glavice spomladi (tržaški, verona, treviški ...), pa kaže pohiteti še pred koncem julija. Tisti, ki jih pridelujejo v večjih količinah, so jih navajeni sejati kar na stalno mesto (o tem v nadaljevanju pri setvah). Sadike presajamo na prosto približno mesec dni po setvi.

Kako sejati sadike: Da bi v lončke ali platoje z odprtinicami za setev posejali po eno samo semenko, sogovornica svetuje naslednje: prepognemo bel list papirja velikosti majhnega zvezka, v pregib nasujemo malo semena, ga približamo lončku in potem seme s svinčnikom po eno spuščamo v substrat. Substrat naj bo namenski, za setev (ne sme biti namenjen kisloljubnim rastlinam). Pri njem ne gre varčevati, saj bodo v njem rastlinice hitreje napredovale.

Kam s setvenimi lončki in pozneje sadikami: Lončke s setvami postavimo na prosto, a v senco, najbolje pod nižji balkon, pod drevo ali na rob sadovnjaka. Redno jih namakamo s pršilko. V vročini vlažnost substrata večkrat na dan preverimo.

!!galerija!!

Setve na prosto

Naša sogovornica setve endivije in radičev neposredno na gredice v vročem poletju odsvetuje. Pri setvah zimskih sort radiča na prosto pa priporoča, da počakamo, da velike vročine minejo, vendar to naredimo do konca meseca. Tudi pri teh ravnamo tako tako, kot je za setve napisano v nadaljevanju.

Slabosti neposredne setve so težko ohranjanje vlažnosti tal, nekaljivost semena pri visokih temperaturah, propad mladih rastlinic in uhajanje v cvet. Da bi to preprečili, se moramo držati spodnjih priporočil.

Senčenje setve: Tako endivijo, radiče kot seme drugih rastlin v vročini takoj zasenčimo, s kopreno, dvignjeno od tal, ali jih sejemo v senco visokih rastlin. Pokrivanje zemlje s kopreno je slabo, saj moramo to dvigniti, takoj ko rastline vzkalijo, drugače se bodo pod njo spekle. Od tal dvignjena tkanina (odprtine pri strani) pa omogoča zračnost.

Zalivanje: Zalivanje setve ali mladih rastlinic s komaj centimetrsko koreninico je težavno, saj se v vročih dneh vrhnji sloj tal v nekaj urah izsuši (pomaga senčenje) poleg tega je treba preveriti, ali so tla namočena tudi v globino. Zalivati je treba tudi večkrat na dan.

Redčenje setve: Tudi če sejemo previdno, na redko, so neposredne setve običajno pregoste. Zato je potrebno večkratno redčenje rastlin, najraje v oblačnem vremenu. Nujno je tudi zato, ker bodo pregosto posejane solatnice naredile »peceljček«, da bi se dvignile k svetlobi, to pa je popotnica, da bodo hitro ušle v cvet. Po drugi strani pa je problem tudi, če jih naenkrat preveč razredčimo − zunanji listi rastlinice, ki so se prej tiščali, nevajeni sonca, bodo dobili ožige, ponazori problematičnost neposrednih poletnih setev Miša Pušenjak.