Kako zelo je svetloba pomembna za življenje na zemlji, vemo. Da neverjetno vpliva na naše počutje in razpoloženje, tudi. Kako pa vpliva na rastline? Razen tega, da le te z biokemijskim procesom, ki mu pravimo fotosinteza izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane, se na svetlobo odzivajo še na druge načine. Od količine svetlobe, ki jo dobijo, sta odvisna njihova rast in razvoj. Zato je potrebno upoštevati nekaj dejstev, da bomo pri gojenju zelenjave čim bolj uspešni.  

Ali ste vedeli, da seme nekatrih rastlin potrbuje za dober vznik svetlobo?

Začne se že pri semenu

Ali ste vedeli, da seme nekatrih rastlin potrbuje za dober vznik svetlobo? Tej skupini rastlin pravimo svetlokalilke. Večinoma so to zelišča, kot so bazilika, boreč, kamilica, majaron, pehtran, origano, šetraj, timijan in cvetlice, pa tudi nekaj vrtnin, kot so korenček, pastinak in peteršilj.

Seme potresemo po površini in ga pritisnemo ob prst, da ga zaščitimo pred izsušitvijo. Tudi zato je zelo pomembno, da tla pred setvijo dobro pripravimo, zrahljamo in zalijemo. Tako bo seme padlo na vlažno posteljico in hitreje vzklilo. Ne prekrivamo ga s prstjo, tako kot to storimo pri večini. Sama po zasejani površini čisto na redko potresem nekaj zastirke, ponavadi je to slama. Ker je seme izpostavljeno sončnim žarkom, zasejano površino vsak dan dobro zalijemo.

Če ste do sedaj imeli težave s kaljenjem korenčka, je morda bila vzrok za težavo ravno napačna setev – pokrivanje s prstjo.

!!galerija!!

Gojenje sadik v zaprtih prostorih

Kmalu bomo začeli z setvijo v zaprte prostore. Mnogi zmotno menijo, da je za uspešno pridelavo sadik potrebno veliko toplote. Če bi bilo tako, pravzaprav ne bi imeli toliko težav z gojenjem na naših okenskih policah v prijetno toplih domovih. Žal pa ni tako. Le na začetku, da bo seme dobro vzklilo, je potrebna toplota. Kasneje, z rastjo sadik, pa mora biti temperatura veliko nižja, kot je v bivalnih prostorih. Takrat je pomembna količina svetlobe. Četudi najdemo za lončke in setvene pladnje najbolj svetlo okensko polico, to niso idealne razmere za rast rastlin. Ker je toplo, rastline hitro rastejo in iščjo svetlobo. In če sadik ne prestavimo v hladnejši prostor, bodo le te izdolžene. Večja je sadika, hladnejši prostor potrebuje. Zato je potrebno paziti in izbrati pravi čas setve. Predvsem pri paradižniku zadnja leta večina vrtičkarjev prehiteva. Ravno prav velike in razvite sadike primerne za presajanje morajo biti stare od 6 do 8 tednov. Če vemo, da lahko v osrednji Sloveniji presajamo na prosto šele po ledenih možeh, torej 15. maja, od tega datuma odštejemo osem tednov in dobimo optimalen čas setve, to je 15. marec. Na obali je to dva tedna prej, v višjih legah pa dva tedna kasneje.

Mnogi zmotno menijo, da je za uspešno pridelavo sadik potrebno veliko toplote.

Bledikava, izdolžena stebla so posledica previsokih temperatur in predolgega životarjenja v notranjih prostorih, v premajhnih lončkih in v pomanjkanju svetlobe. Cvetovi in plodovi na sadikah so posledica vsega tega stresa in na sadikah povsem nezaželjeni.

Prve setve na prosto rastlin kratkega dne

Rastline potrebujejo za dobro rast in razvoj določene rastne pogoje. Različne rastline zahtevajo različne pogoje. Poleg potreb po gnojenju, kislosti, temperaturi, marsikdo pozablja na pomembnost dolžine dneva. In ravno zato se je potrebno držati priporočil časa setve, ki jih najdete tudi na semenskih vrečkah. Zgodaj spomladi sejemo na prosto vrtnine, ki zaradi kratkega dne bolje uspevajo na tak ali drugačen način.

Redkvica

Zgodaj spomladi sejmo na prosto redkvico. Ta prva slastna zelenjadnica z naših vrtov, bo dobro oblikovala gomoljčke le v obdobju kratkega dne in zmernih temperaturah. Če jo sejemo prepozno, bodo gomoljčki bodisi puhli in neužitni, ali pa preveč pekoči. Mnogokrat se zgodi, da redkvica sploh ne oblikuje gomoljčkov, ampak požene debelo cvetno steblo in zacveti. Tudi to je zaradi prepozne setve, torej previsokih temperatur in predolgga dne. Mimogrede naj omenim, da iz takih rastlin nikar ne pobirajte semen. Iz njih bi namreč naslednje leto rasle redkvice, ki so nagnjene k uhajanju v cvet. Setev ponovimo spet v jeseni, ko se bo dan krajšal.

Če ste do sedaj imeli težave s kaljenjem korenčka, je morda bila vzrok za težavo ravno napačna setev – pokrivanje s prstjo.

Korenovke in gomoljnice

Poleg redkvice oblikujejo korene in gomolje še korenček, pastinak, peteršilj, podzemna koleraba, zelena, repa, črna redkev... Ker se podzemni organi bolje oblikujejo v obdobju kratkega dne, pri izbiri časa setve upoštevamo to dejstvo. Korenček in peteršilj sejemo na prosto že zelo zgodaj. Gomoljno zeleno in korenast peteršilj, ki imata dolgo razvojno dobo, sejemo že januarja v zaprte prostore in v začetku aprila presadimo na prosto sadike. Podzemno kolerabo, črno redkev, repo, ki potrebujejo za svoj razvoj res veliko časa, koreni pa se začnejo debeliti šele v obdobju kratkega dne, jih sejemo na prosto poleti, julija in avgusta. V jeseni, ko bo dan kratek se bodo gomolji debelili, pridelek pa bomo pobirali pozno v jeseni in preko cele zime.

Česen, čebula in šalotka

Tudi česen, čebula in šalotka se najbolje razvijajo v obdobju kratkih dni. Zato jih na vrt posadimo že marca. Dolg dan bo pospeševal le rast listov, čebula pa se bo slabo oblikovala. Pri česnu se lahko zgodi, da sploh ne bo oblikoval strokov.

Brokoli, zelje, cvetača

Tukaj je še ena skupina zelenjadnic, ki ne mara velike vročine in dolgega dne. Za zgodnje pridelke pohitimo s setvijo zgodnjih sort, ki se oblikujejo s krajšo vegetacijsko dobo. Posejemo jih marca v zaprte prostore in aprila presadimo na prosto. Predvsem brokoli in cvetača bosta vesela krajšega dne in nižjih temperatur. Če ju presajamo na prosto prepozno, bosta zaradi vročine in dolgega dne slabše oblikovala rože, lahko se bodo razvili samo neugledni štrclji in takoj pognali v cvet. Setve ponovimo maja na prosto v namen jesenske pridelave.

Grah in bob

Grah in bob sta zelenjadnici, ki sta neizmeno tolerantni do nizkih temperatur. Pravzaprav jima vroče poletje prinaša same težave. Bob napadajo uši, grah je žrtev pepelaste plesni. Zato ju sejemo na prosto lahko že februarja, najkasneje pa konec marca. Če bi upoštevali samo temperaturo bi rekli, da lahko ponovimo setve avgusta, za jesensko bero. Žal pa je to že obdobje, ko se dan krajša, za dobro oblikovanje cvetov pa je potrebno obdobje, ko se dan daljša.

Solata

Solata se ponaša z veliko izbiro različnih sort. Pri izbiri sorte preverite zapisan čas setve na vrečici, saj nekaterim odgovarja dolg dan, drugim kratek dan, nekatere pa so celo nevtralne in jih zato lahko sejemo preko cele sezone. Kretek dan bo odgovarjal sortam, ki jih uvrščamo med zimsko solato. To so bistra, vegorka, rjavka, posavka, braziljanka. Sejemo jih že v jeseni, zimo preživijo na prostem, maja pa jih poberemo. Lahko jih sejmo tudi zelo zgodaj spomladi. Spomladi na prosto sejemo ali presajamo sadike sort atrakcij in majska kraljica. Sledita jima ljubljanska ledenka in leda, vendar najkasneje do maja. Setve ponovimo spet v jeseni, ko bo dan krajši. Nevtralne sorte, ki jih lahko sejmo tudi preko poletja, ker dobro prenašajo dolg dan in vročino so great lakes, poletni čudež, štirisezonski čudež.