Kakšne razmere lahko citrusu, ki podarja obet Sredozemlja, zagotovijo za prezimovanje? Imajo zunanji prostor, kjer mu bo od pomladi do jeseni na soncu toplo, a se ne bo neusmiljeno pregreval? So pripravljeni na to, da bo v stanovanju le kratkotrajni okras, si želijo limonovih lupinic za tedensko peko ali se ne morejo upreti dehtenju cvetov?

Ko bo vaš citrus enkrat imel ustaljen ritem in primerne razmere, z njim ne bo veliko dela. Pripravili smo nekaj priporočil, da bi mu lahko dali dobro popotnico. Zdaj na pomlad pa z nakupom počakajte toliko časa, da ga boste lahko takoj postavili na prosto.

Citrusi so toploljubne sadne vrste, ki izvirajo z Daljnega vzhoda. Pri nas je zavetnih leg, v katerih bi lahko zimo preživeli posajeni na prostem, malo, zato jih sadimo v velike lonce. Poleti so na prostem, pozimi pa v zaščitenem, a hladnem in svetlem prostoru s temperaturo od 5 do 10, največ 15 stopinj Celzija.

PREBERITE ŠE: KOLUMNA JERNEJE JOŠAR: MARČEVSKA DELA NA VRTU

Vrste citrusov po toplotnih zahtevah

Občutljivost na mraz se po vrstah razlikuje. Tu omenjamo tiste, ki jim čez zimo najlaže zagotovimo primeren prostor. Medtem ko limonam, pomarančam in klementinam v prezimovališču ustreza temperatura med 10 in 15 stopinjami Celzija, so starejša drevesca mandarin in kumkvatov zadovoljna že s približno 5 stopinjami. V zimovališču ne sme biti pretoplo. To rastline ošibi. V pretoplem prostoru z nizko zračno vlažnostjo so dovzetne za napad škodljivcev, izgubljajo liste, zato spomladi energijo usmerijo v olis­tanje, namesto da bi cveteli.

Citrus, ki naj bi bil najbolj toleranten na toploto in suh zrak, je kalamondin (Citrofortunella macrocarpa), križanec mandarine in kumkvata, pravijo mu tudi sobna pomaranča. A naj bo pozimi kljub temu v nezakurjenem, svetlem prostoru s čim višjo zračno vlago.

Za gojenje v loncih so zanimive mandarine satsume (Citrus reticulata ssp. unshiu ali kar Citrus unshiu), ker so najmanj občutljive na mraz. Pozimi v mirovanju prenesejo tudi krajše obdobje temperatur do –6 stopinj Celzija, a je seveda priporočljivo, da jih prej prenesemo v zavarovan prostor. Drevesca so majhna do srednje velika in rastejo počasi.

Podobne lastnosti ima zelo dekorativni kum­kvatovec (Fortunela). Pri F. margarita so plodovi jajčasti, pri F. japonica pa okrogli. Cvetita poleti, drobni zeleni plodovi se začnejo napenjati avgusta in oranžno obarvajo pozimi. V hladnem zimskem vrtu so paša za oči, plodovi so tudi užitni.

Od limon se pri nas v lonce najpogosteje sadi Mayerjev limonovec (Citrus × meyeri), ker je najbolj odporen, saj lahko zdrži zimo na le 2 stopinjah Celzija. Pri navadnem limonovcu (Citrus x limon) moramo biti bolj pozorni na padec temperatur.

Izbira rastline

Citruse kupujemo pri specializiranih prodajalcih, ki nam bodo pojasnili njihove lastnosti in oskrbo. Pri nas drevesničarjev, ki bi jih sami vzgajali, skoraj ni, a se lahko ponje odpravimo v hrvaško Istro ali Italijo, kjer je pridelava bolj domača. Če gre za obraščeno drevesce, naj ima enakomerno razporejene ogrodne vejice. Lahko kupimo tudi mlajšo sadiko, ki ji bomo z rezjo sami oblikovali poganjke.

Rastlina mora biti zdrava, temno zelena, brez kaparjev, pršic in drugih zajedavcev.

Opremljena mora biti z deklaracijo, na kateri so imena vrste, sorte in podlage. Podatek o slednji je pomemben zaradi občutljivosti na mraz. Citrusi, cepljeni na trilistni limonovec (Poncirus trifoliata), so nanj najbolj odporni, manj pa tisti, ki so cepljeni na grenko pomarančo (Citrus aurantium) ali so zrasli iz potaknjencev.

!!galerija!!

Zimovališče

Dobro zimovališče je razmeroma hladno (od 5 do 15 stopinj), dobro osvetljeno (primerne so južne in zahodne lege ob hišah) in ima možnost zračenja, saj se zaprti prostori na soncu pozimi hitro ogrejejo. Primerni so svetli neogrevani hodniki, zimski vrtovi, rast­linjaki ali zastekljeni balkoni.

Razmere na prostem

Citruse preselimo na prosto, ko je mimo nevarnost spomladanskih pozeb in se temperature ustalijo pri okrog 15 stopinjah Celzija (limonovci), pri mandarinovcu ali kumkvatu lahko to storimo bolj zgodaj. Za preselitev so primerni oblačni dnevi s stalno temperaturo, saj bi premočno sonce drevescem lahko škodovalo. Potrebujejo zelo sončno lego, zaščiteno pred vetrom, v notranjosti Slovenije jim bo godil prostor pred južno ali zahodno hišno fasado.

PREBERITE ŠE: VRTNA SVETOVALNICA: STEBRIČASTO SADNO DREVJE V LONCIH

Vrsta substrata

Citrus je po nakupu priporočljivo presaditi v čim večji lonec z odprtinami na dnu in ročaji za prenašanje. Substrat mora biti blago kisel (pH od 5 do 6), odced­en in zračen. Zemlja ne sme biti zbita, ob padavinah se ne sme zablatiti in zadrževati preveč vode. Pretežno ilovnata prst se za gojenje v loncih zato ne obnese, zaradi zastajanja vode v njej gnijejo korenine. To je eden najpogostejših razlogov za propad citrusov. Znamenje preobilne mokrote je rumenenje in odpadanje listov. V mešanici ne sme biti apnenčevega peska, saj kalcij v njem zmanjšuje možnost, da bi se rastlina primerno oskrbela z železom (bledenje listov, kloroza). Na dnu lonca mora biti kamenje za drenažo in obtežitev, a prav tako ne apnenčastega izvora.

Zalivanje in gnojenje

Ker so korenine citrusov občutljive na nenehno namočenost, poleti zalivamo izdatno, vmes pa počakamo, da se vrhnja plast zemlje, vsaj tri centimetre, presuši. Pogostost je odvisna od temperatur in sončne pripeke. Na prostem naj bodo lonci brez podstavka, da v njih ne bi zastajala deževnica. V zimovališču zalivamo zelo poredko, vrhnja plast mora biti presušena.

Citruse v posodah je treba v rastni dobi redno dognojevati z namenskimi tekočimi gnojili (po navodilih za uporabo, saj razlikujemo med takšnimi s podaljšanim sproščanjem in takšnimi, ki jih vodi za zalivanje dodajamo pogosteje). Od organskih gnojil je najpriporočljivejši konjski gnoj, razmočen v vodi. Od mikrohranil moramo rastlini najpogosteje dodajati železo (kloroza), magnezij in cink.

Težave

Najpogostejši škodljivci citrusov so pršice, nadloga suhih in toplih prostorov. Proti njim pomaga redno pršenje listov z mehko vodo. Veliko škode naredijo tudi kaparji, ki se na liste prisesajo v okolici listnih žil, iz katerih sesajo hrano. Rastline zato redno pregledujemo. Pogosta težava je odpadanje listov. To se dogaja zaradi stresa, ki ga povzročijo velike toplotne in svetlobne spremembe ob prenosu v zimovališče ter propadanje korenin zaradi zastajanja vode ali premrzlih tal v zimovališču.