Ta nežna sobna rastlina z bolj ali manj usločenimi poganjki nosi latinsko ime Asparagus in je sorodnica gojenega beluša in našega domačega divjega šparglja, ki ju cenimo v kulinariki, podobni so tudi njeni drobni lističi. A kot sobne rastline so se že pred več kot stoletjem uveljavili asparagusi z juga afriške celine. Zanimivo je, da se tudi v poimenovanju nekaterih vrst sobnih asparagusov pojavlja beseda beluš (npr. sprengerjev beluš za Asparagus sprengeri), zaradi podobnosti s praprotjo pa tudi asparagusova praprot (v angl. asparagus fern).

PREBERITE ŠE: KAM GREDO V LETU 2024 TRENDI PRI SOBNIH RASTLINAH

A asparagus ni praprot in tisto, kar imamo za drobcene lističe ali iglice, so preobraženi stranski poganjki. Seveda ta botanična posebnost za oskrbo rastline ni toliko pomembna kot neka druga lastnost, ki je ne smemo zanemariti – zelo dobro ji dene vlaga. Vsi sobni asparagusi morajo imeti vlažen substrat, poleti jih zalivamo do trikrat na teden, zelo željni so tudi zračne vlage. Če z njimi ravnamo »po starem«, ko niso bili v ogrevanem prostoru ali so ves čas preživeli na svetlem blokovskem stopnišču, jih pozimi zalivamo redkeje, npr. enkrat na teden. To je splošno načelo: pri nižjih temperaturah sobne rastline počivajo, pozimi imajo tudi manj svetlobe, zato porabljajo manj vlage.

Oskrba

Kaj pa v sodobnih domovih? Čim dlje od ogreval naj bodo, prav nič ni narobe, če so v nezakurjeni sobi, prostor redno zračimo, za zračno vlago pa poskrbimo z dnevnim pršenjem po rastlini. V ogrevanem prostoru pomaga tudi, če jih postavimo v združbo drugih sobnih rastlin, pod lonček damo podstavek s prodniki ali glinoporjem, zalitimi z vodo, ali pa si omislimo sobno fontano na baterije, v kateri se voda ves čas pretaka. Poleti lahko asparagus prestavimo na prosto, v zaveten in senčen kotiček, ne sme ga »dobiti« temperatura pod 12 stopinj Celzija.

Kaj je še pomembno? Da bo zadovoljen, ga postavimo na svetlo mesto, a ne na nepo­sredno sonce. Kotiček je lahko malo odmaknjen od okna, a je potem nujno, da v prostoru ni prevroče.

Vrste in sorte sobnega asparagusa

Najpogostejša in precej trpežna vrsta sobnega asparagusa je Asparagus sprengeri (tudi Asparagus densiflorus) z gostimi, živo zelenimi iglicami. Obstajajo različice z bolj pokončnimi in bolj usločenimi visečimi poganjki, oboje imamo lahko poleti na prostem. Posebna sorta iz te skupine je asparagus lisičji rep, pri katerem štrli vsaksebi množica kompaktno obraščenih poganjkov, ki res spominjajo na zvitorepko. Najpogosteje ga bomo lahko kupili pod imenom Asparagus densiflorus 'Meyeri' ali Asparagus densiflorus 'Fox tail'. Med odpornejšimi je tudi srpasti asparagus (Asparagus falcatus) z bolj pokončnimi poganki, katerih lističi spominjajo na miniaturni bambus. Zelo priljubljen, a najbolj občutljiv pa je puhasti asparagus (Asparagus plumosus, tudi Asparagus setaceus), katerega poganjki so obraščeni z iglicami, ki so kot nitke najfinejše čipke. Vse vrste imajo pri dnu stebel drobne trne, najmočnejše srpasti asparagus.

Najpogostejša težava je rumenenje in odpadanje iglic. Najverjetneje je rastlini prevroče in se odziva na izrazito suh zrak. Če propadajo poganjki v celoti, je mogoče, da je lonček stal v vodi in so začele gniti korenine ali pa je na spodnji strani listov rdeči pajek. Presušeni rastlini lahko do zemlje porežemo poganjke in se bo v prijaznejših razmerah obrasla. Težje jo bomo rešili škod­ljivcev. Če so se korenine kopale v vodi, pa porežemo poganjke, rastlino vzamemo iz lončka, odstranimo vse gnijoče korenine in preostanek posadimo v nov substrat. Sicer pa asparagus presajamo šele takrat, ko korenine silijo skozi luknje v dnu lončka.

!!galerija!!

Prikaz rezi na Kmetijskem inštitutu

V sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici prirejajo v soboto, 2. marca, praktični prikaz rezi sadnega drevja in jagodičevja, ki ga bosta vodila Roman Mavec in dr. Nika Cvelbar Weber. Na dogodku se bomo potrudili odgovoriti vsa vaša vprašanja o sadnih rastlinah. Prikaz se bo začel ob 9. uri, potekal bo v vsakem vremenu; je brezplačen, prijave niso potrebne. V sadovnjak se pride po stari cesti Ljubljana–Celje, iz ljubljanske smeri se v vasi Šentvid zavije levo, proti gradu Brdo. Dodatne informacije po telefonu 01 723 67 33 ali 031 537 449.