Vrtni maj je vedno povezan s pomenljivimi pojmi: ledeni možje, paradižnik in njegova toploljubna družba ter balkonski cvetlični okras. Nastopajo tudi prvi rdeče obarvani pridelki z domačih gredic in dreves: redkvice, jagode in češnje.

Ledeni možje, Pankracij, Servacij in Bonifacij, ki se zvrstijo med 12. in 14. majem, so najbrž tako legendarni tudi zato, ker se zmotno prepričanje vrtičkarjev, ki mislijo, da jih bodo to sezono pa le prelisičili, iz leta v leto ponavlja. Že pred praznikom dela hitijo na plano s sadikami paradižnika in paprik, sadijo gorečke in petunije v balkonska koritca … pa poglejte kakšno situacijo imamo. Kislega 30. aprila, ko to pišem, težko podoživljam 26 stopinj izpred petih dni in ugibam, ali bomo prihodnji teden ušli pozebi.

Zelenjavni vrt

Ker je največ vaših pogledov usmerjenih k plodovkam, najprej o njih: za sajenje paradižnika, paprike, čilijev, sploh pa jajčevcev je v začetku maja prezgodaj, razen v rastlinjakih. Vse te plodovke izvirajo iz toplih krajev, zato na splošno velja, da jih na vrt sadimo šele, ko mine zadnja nevarnost pozebe, kar je po ljudskem izročilu po ledenih možeh. Sicer pa je od njih najmanj občutljiv paradižnik, najbolj pa lubenice, jajčevci in kumare. Tisti, ki seme bučk in kumar zaradi hitre rasti najraje posejejo na stalno mesto in torej ne kupujejo sadik, lahko v začetku meseca najprej posejejo bučke, kumarice pa šele po sredini maja, saj imajo za kaljenje zelo rade toplo zemljo. Sicer pa ne pozabimo sadik plodovk postopoma prilagajati na zunanje temperature.

V začetku maja sejemo nizki fižol in lečo, kak teden pozneje pa tudi visokega. Za setev graha je zdaj že prepozno. Sejemo pa peteršilj in korenček, rdečo peso, sladko koruzo, radič za rezanje, blitvo in poletne sorte solate. Tudi za novozelandsko špinačo ni prepozno, če se ni zasejala sama, dobro pa je njeno trdo seme vsaj za kak dan prej namočiti v kamiličnem čaju ali vodi. Za sadike, ki jih nameravamo vzgojiti na prostem, sejemo pozno zelje, cvetačo, ohrovte, pozni brokoli in zimski por. Prav tako ta mesec na prosto presajamo gomoljasto in listno zeleno, spomladansko solato, poletni por, trajna zelišča - te rastline niso tako toplotno občutljive kot uvodoma naštete, plodovke.

V maju, lahko bi rekli kar mesecu najbolj intenzivne rasti, je zelo pomembno tudi okopavanje vrtnin, ki da rasti večji zagon kot dognojevanje. Pomembno je, da ga po padavinah, ki zbijejo zemljo, ponavljamo. Zbijanje tal precej zmanjšamo z zastiranjem tal s travo, slamo, senom ali zelenimi deli rastlin, poleg tega pa bo zastirka pripomogla, da se bodo tla manj izsuševala.

V začetku meseca lahko čebulo in por, ki smo ju prekrili s kopreno ali protiinsekticidno mrežo, že odkrijemo, saj je najhujši nalet čebulne muhe in porove zavrtalke mimo, ko bujno ozeleni krompir, pa začnimo čimprej pregledovati spodnje strani listov, ali morda niso na njih že oranžna jajčeca koloradskih hroščev. Najlaže jih uničimo tako, da  krompirjev list prepognemo in stisnemo.

Okrasni vrt

Gredice z nekaterimi trajnicami nas bodo maja že razveseljevale s cvetenjem in večjega dela (razen pletja) z njimi ne bomo imeli, bomo pa morali toliko intenzivnejšo skrb posvetiti trati. Velja, da obstoječo trato spomladi najprej nekajkrat pokosimo, da se utrdi, in šele potem prezračimo s posebnim orodjem, da odstranimo odmrle dele in zrahljamo korenine. Zračenje je pogosto povezano s posipanjem s kremenčevimi peski, ki prav tako povečujejo zračnost. Zdaj je čas, da morebitna prazna mesta dosejemo. Prva polovica meseca je primerna tudi za setev nove travnate površine: seme sejemo na podlago, ki smo jo pripravili 14 dni prej, da se poleže. Površino, na katero bomo sejali, prelopatamo in odstranimo večje kamenje, populimo plevel in potresemo s kompostom. Organska snov bo tla obogatila s hranili, hkrati pa pomagala zadrževati vodo. Če so tla zbita in težka, dodamo poleg komposta še kremenove peske, če so peščena, pa več komposta.

Na okrasnem vrtu je možnost mraza, ki mine z ledenimi možmi, povezana s sajenjem balkonskega cvetja, ki prav tako večinoma izvira iz toplih delov sveta. Sadimo tudi čebulice poleti cvetočih cvetic, kot so gladiole, kale, kane, dalije …

V tem času so spomladanske čebulnice večinoma odcvetele, vendar njihovega, četudi ne več lepega listja ne režemo, saj čebulice preskrbuje s hrano za prihodnjo sezono. Porežemo lahko grmovnice, ki so že odcvetele, in pri drugih cveticah sproti odstranjujemo posušene cvetove oz. nastavke plodov s semeni (razen če jih ne želimo semeniti).

Sadovnjak

Vrtne jagode so najbrž že v polnem cvetu in se veselimo skorajšnjih plodov. Dobro je, če te zaščitimo pred prebrisanimi kosi, ki nas pogosto prehitijo. Nad gredico z jagodami zato postavimo loke in čeznje napnemo mrežo proti pticam. Podobno lahko zaščitimo ameriške borovnice.

Med vrtičkarji obstaja pogosta zmota o vlogi rumenih lepljivih plošč v sadovnjaku, zato jih razobešajo v cvetoče krošnje sadnih dreves. Ko drevje cveti, namreč ne koristijo ničemur, so pa past za čebele in druge koristne žuželke. V domačem sadovnjaku rumene plošče sodijo samo na češnjeva drevesa, ko začno plodovi rumeneti. Obvezno jih odstranimo takoj po obiranju. V krošnjo večjega drevesa obesimo okrog 10 enakomerno razporejenih plošč. Uporabljamo jih samo za sorte češenj, ki zorijo srednje pozno in pozno, medtem ko zgodnje nikoli niso črvive.

Sadno drevje in grmasto jagodičevje maja dognojimo z dušičnimi gnojili, redno čistimo kolobar pod krošnjo, drevesa pa preventivno škropimo proti boleznim: jablane denimo proti pepelasti plesni, ki se ob dvigu temperatur najpogosteje pojavlja na mladih poganjkih in listih, in škrlupu. Pepelasto plesen obvladujemo tudi z izrezovanjem okuženih poganjkov (videti so zakrneli in kot posuti z moko). Konec maja že lahko začnemo redčiti preštevilne plodove na sadnem drevju.