Bo to še en dan, ki ga bom preživela v pisarni za računalnikom ali bom lahko vsaj za uro ali dve skočila na vrtnarijo? Tako močno si želim urediti še nekaj stvari na vrtu. Ne bo sicer konec sveta, če se bodo ta dela prestavila na pomlad, ampak saj veste, kako je spomladi! Takrat je čas za setve, sajenje, delo s strankami, predavanja, delavnice ... Rada bi dokončala novo ureditev gredic, prestavila del ograje ter skopala jamo za toplo gredo.

Načrtovanje s spoštovanjem do narave

Temu jaz pravim, da smo naravo samo malo ukrotili in usmerili, nikakor pa si je nisem želela podrediti.

Kot mnogi verjetno že veste, sem spomladi preurejala svoj vrt. Ker je ekološki vrtiček na najnižjem delu vrtnarije, ki so ga z ene strani že dodobra začele senčiti visoke vrbe, z druge pa se je skrival pred obiskovalci vrtnarije za bujnim okrasnim grmičevjem, sem ga bila primorana malo preurediti. Vrbe, ki sem jih tako s težkim srcem dala prikrajšati, bolj zaradi želje sosedov kot zaradi sence, ki so jo metale na grede, so se na srečo še isto pomlad tako lepo obrasle, da je moje srce kar pokalo od veselja in sreče. No, roko na srce, res jih je bilo treba malo »sfrizirati«, saj je bilo veliko vej tudi polomljenih in zraščenih vse povprek. Tako je moja naravna in tudi zelo visoka živa meja (debla so visoka več kot 6 metrov) dobila lepo obliko, ki je še vedno zelo naravnega videza. Temu jaz pravim, da smo naravo samo malo ukrotili in usmerili, nikakor pa si je nisem želela podrediti. Vrbe so še vedno tam, lepše kot kadar koli. Dajejo zavetje ptičem in žuželkam, in ne rečem dvakrat, da niso v podrastju in listju našli skrivališča tudi ježi.

Iz posekanih debel vrb smo naredili teraso, s katere se zdaj odpira pogled na zelenjavno-cvetlične gredice. Še pred tem pa smo presadili grmovnice na drugi del vrta, kjer bodo služile svojemu namenu. Pa ne samo enemu! Toliko dobrih lastnosti imajo, da jih vedno vključim v načrte za stranke. Okrasno grmičevje daje zavetišče, gnezdišče in dom ptičkom, v lubju dreves pa najdejo prezimovališče in hrano številne koristne žuželke. Zadošča že čisto majhna skupina treh ali štirih različnih grmovnic ali pa so te posajene namesto klasične žive meje in tvorijo tako imenovano prosto rastočo živo mejo. Izberemo jih tako, da cvetijo čez vse leto, nekaj naj jih ima tudi plodove.

Pred vsakim večjim posegom v vrt, v naravo zelo dobro premislite! Predvsem preden odstranite obstoječe rastline, saj so živa bitja, vredna spoštovanja.

Poskrbite, da bo v vašem vrtu čim bolj pestro. Različne rastlinske združbe bodo privabile v vrt različne živali. Le te so naše velike pomočnice pri ekološkem vrtnarjenju, saj se hranijo z živalmi, ki povzročajo škodo na pridelkih.

Pred vsakim večjim posegom v vrt, v naravo zelo dobro premislite! Predvsem preden odstranite obstoječe rastline, saj so živa bitja, vredna spoštovanja. Velikokrat gre za nepremišljeno odstranitev popolnoma zdravih starejših in velikih dreves ali grmovnic, ki so na vrtu pravo bogastvo, če omenimo samo biotsko pestrost in takojšnji učinek na videz vrta. In nenazadnje, ste se kdaj vprašali, koliko denarja bi morali odšteti, če bi želeli kupiti tako rastlino v vrtnarskem centru?

!!galerija!!

Dvoje v enem: topla greda in zasipnica

Toplo gredo uporabljamo za zgodnje setve, spomladi v njej utrjujemo sadike, poleti v njo posadimo zelenjadnice, ki potrebujejo veliko toplote, čez zimo pa jo uporabimo kot zasipnico za shranjevanje pridelkov.

Izdelek lahko kupite, če ste vsaj malo vešči ročnih del, pa si jo naredite sami. Potrebujete nekaj starih desk, stara okna in organski material, kot so brinove veje, koruznica, slama.

Že pri izbiri oken pazite, da širina grede ne bo presegala 150 cm. Upoštevajte tudi, da mora biti na zadnji, severni, stranici greda visoka 30 cm, na sprednji, južni, pa 15 cm.

Glede na dimenzije okna (če imamo le majhna, je lahko pokrov sestavljen tudi iz več majhnih oken) pripravite primerno dolge deske. Že pri izbiri oken pazite, da širina grede ne bo presegala 150 cm. Upoštevajte tudi, da mora biti na zadnji, severni, stranici greda visoka 30 cm, na sprednji, južni, pa 15 cm. Lesene deske zaščitite z lanenim oljem ali stopljenim čebeljim voskom. Naredite okvir, ki ga ob vogalih utrdite s količki. Primerno privijte tudi okno. Gredo postavite v smeri vzhod - zahod. Če le imate možnost, jo prislonite na južno steno hiše.

Nato izkopljite jamo globoko od 50 do 60 cm, velikost pa naj ustreza velikosti okvirja. Ob izkopavanju vrhnjo plast zemlje (20 cm), ki ji pravimo tudi živica, mečite na posebni kup, ker jo boste potrebovali februarja za polnjenje tople grede.

Da jama ne bo ostala čez zimo prazna, jo izkoristite za shranjevanje korenovk in gomoljevk. Dno obložite z brinovimi vejami, ki bodo s svojim vonjem odganjale glodavce. Če so slednji v vrtu že prisotni, je pametno na dno in obod položiti gosto mrežo. Dodajte koruznico in slamo ter na njo naložite korenovke in gomoljevke, v piramido, visoko največ 70 cm. Na vrh kupa korenovk in gomoljnic in okoli njih, po obodu jame, naložite koruznico in slamo. Na koncu prekrijte z 10-centimetrskim slojem prsti. Ko začne zmrzovati ali pa na območjih, kjer je veliko suhega mraza, dosujte še več zemlje.

V takih zasipnicah korenovke in gomoljnice zdržijo vso zimo. Pobiramo jih sproti. Nekaj težav lahko povzroči le preveč zamrznjena zemlja. Po vsakem pobiranju jamo skrbno zagrnemo nazaj.

Spomladi poberite zelenjavo, ki je še ostala. Brinove veje in koruznico pustite. Dodajte nekaj listja, ki deluje kot dodatni izolator, preprečuje ohlajanje gnoja. Nato namečite svež topel hlevski gnoj. Pri svežem, neuležanem gnoju je še posebej pomembno, da je iz ekološke kmetije. Gnoj nalagajte po slojih. Vsak sloj sproti malo potlačite. Ko končate, gredo nemudoma pokrijte s pokrovom, da se toplota, ki jo oddaja gnoj, ne izgublja. Za dodatno izolacijo preko pokrova položite stiroporne plošče, slamo, preprogo ali kaj podobnega. Po petih dneh, ko se gnoj posede, nanj namečite zemljo, ki ste jo spomladi ob izkopu jame shranili in kompostirali. Po tednu dni se tudi zemlja dovolj ogreje in že lahko začnete s prvo setvijo.