Nekatere navade, povezane s pričakovanjem novega leta, obrata v svetlobo in mlado življenje, izvirajo še iz predkrščanskih časov. Ena od njih je sejanje božičnega žita. Nekdaj so namreč verovali, da bo pridelek v prihodnjem letu obilnejši, če bodo proti koncu leta v hiši posejali mlado žito. Pozneje je obveljalo, da ga je treba vzgojiti do božiča. 

Poleg uveljavljene šege, ki velja v družini, je danes za izbiro setvenega datuma pomembno tudi, v kako toplem prostoru bo božično žito kalilo in rastlo. Če bo to v zelo toplih prostorih, bo rastlo, a žal tudi propadlo hitreje, zato je smiselno izbrati poznejši datum. Ljudje po tradiciji pustijo rasti božično žito do svetih Treh kraljev, nekateri pa celo do svečnice, 2. februarja. V primeru, da zraste žito previsoko, ga s škarjami enkrat ali dvakrat skrajšamo na želeno višino. Najlepše pa je seveda, dokler je nepostriženo.

PREBERITE ŠE: Veje za praznično okrasje

V zemljo, žagovino, celo na mah in vato

Danes ljudje posodice z božičnim žitom postavljajo zraven jaslic, z njim poživijo okensko polico ali dekorirajo praznično mizo, ga podarjajo prijateljem, nekateri starši pa v veselje otrok ustvarjajo simpatične like z zelenimi lasmi.

Seme za božično žito prodajajo semenarske hiše v namenskih vrečkah, seveda pa lahko zanj uporabimo običajno pšenico. Ker na toplem kali hitro in je njegov čas omejen, ne potrebuje veliko zemlje, saj črpa zalogo hranil iz semena, lahko ga posejemo tudi na vlažno vato, mah ali v žagovino. Dovolj je če zanj izberemo plitve okrasne posodice, kot so krožniki ali podstavki za cvetlične lončke, v katerih je substrat ves čas vlažen. Najbolj se obnese vlaženje s pršilko, morebitno odvečno vodo iz posodice čez kako uro odlijemo. Preveč mokrote utegne namreč povzročiti plesnenje setve.

Žito sejemo na gosto, skoraj seme zraven semena, da bo okras gost. Če ga sejemo v zemljo (uporabimo kupljen substrat), ga pokrijemo z največ pol centimetra prsti, podlage mora biti seveda več. Vanjo ga z roko narahlo vtisnemo.

PREBERITE ŠE: Kako skrbeti za božični kaktus?

Če ga posejemo na vlažno vato, ki jo damo na dekorativni podstavek, ga po njej prav tako na gosto razporedimo, potem pa redno pršimo. 

Posodico s setvijo namestimo na okensko polico ali drugo zelo svetlo mesto, čim dalj od ogreval. Seme bo vzklilo v nekaj dneh. Če bo svetlobe premalo, se bodo žitne biljke razpotegnile in se zaradi šibkosti  morda celo povesile. V času rasti posodico obračamo, da žiti ne bo nagnjeno v eno smer – proti svetlobi.

Ježek ali možic iz božičnega žita

Pšenica bo lepo pognala tudi iz žagovine. Uporabimo jo za izdelavo zabavnih figuric, kot so ježki ali možici z gosto grivo. Žagovino damo v prosojno najlonsko nogavico, jo oblikujemo v kroglasto ali jajčasto obliko, kjer želimo oblikovati uhlje ali nos, nogavico z manjšo količino žagovine zavijemo in prevežemo. Plast semena pod površjem žagovine namestimo na tisto stran krogle, kjer si želimo lase ali ježkove bodice. Za oči lika, morda tudi nos ali smrček prišijemo ali prilepimo na nogavico gumbe.

V Sloveniji poznamo za božično žito veliko imen: na Gorenjskem je božično žito, na Štajerskem kaljeno žito, pšenička mu pravijo na Dolenjskem, v Beli krajini pa večno življenje.

---

MORDA VAS ZANIMA TUDI: Božično-novoletno drevo, ki bo letos velik hit