V Ljubljani je veliko okrasnih češnjevih dreves, ki jih je država dobila v dar od Japonske. A eno najbolj nežnih ne izstopa spomladi, ko vsi vzdihujemo po minljivi lepoti, njeni filigranski cvetovi kljubujejo temperaturam pod ničlo in se razpirajo sončnim žarkom naproti. Na fotografiji je okrasna češnja Prunus x subhirtella ‘Autumnalis Rosea’ na vzhodnem robu otroškega igrišča v parku Tivoli.
Trakaste cvetne lističe nepozebnika (Hamamelis) je najzanimiveje opazovati, ko se cvetni brst razpre in se iz štirih polžkasto zavitih svitkov naredi razkuštran cvet. Pionirski cvetovi nepozebnika ob zahodni ograji Botaničnega vrta ob Ižanski cesti v Ljubljani.
Bodnantska brogovita (Viburnum x bodnantense), ki lahko po malem cveti vse od oktobra, je v Sloveniji priljubljen okrasni grm, ena najbolj neučakanih pa raste na spodnjem koncu Čolnarne ob tivolskem bajerju.
Zgodnji zimski cvet (Chimonanthus praecox) prihaja Iz Kitajske in v milih zimah že od decembra preseneča z zvonasto oblikovanimi cvetovi, ki bi jih, če bi bili obrnjeni navzgor, marsikdo zamenjal za forzicijo. V Botaničnem vrtu se je največ cvetov razprlo na južnih poganjkih visokega grma.
Veličastno drevo parocija(Parrotia persica) je največ občudovanja deležno jeseni, ko začnejo listi rdečeti. Toda še večji čudež so njena škrlatna socvetja, ki se kot lovke ožigalkarjev konec zime izvijejo iz temno rjavega dlakastega brsta. Ta na fotografiji iz Botaničnega vrta prehitevajo, pri tivolskih parocijah je takšnih še več.
Črna jelša(Alnus glutinosa) še ne cveti, ponuja pa z vijoličasto nadahnjenimi nastavki moških mačic nepričakovan barvni kontrast vodni gladini. Tale stoji pri tivolski Čolnarni, v neposredni bližini bodnantske brogovite.
Mačice zvite ali skrivenčene leske (Corylus avellana ‘Contorta’), ki raste v zahodnem delu Tivolija, nad Čolnarno, se bodo kmalu zbudile. Zvita leska je nastala z mutacijo, tiste, ki jih kupimo v drevesnicah, so ponavadi cepljene na podlago turške leske.
Iva (Salix caprea) cveti prva med vrbami v Sloveniji. Za začetek cvetenja se šteje, ko se moške mačice začnejo rumeno prašiti, kar se ponavadi zgodi v začetku marca. Sonce po toplem decembru pa je povzročilo, da so se kožuhaste mačice mlade ive na vrhu Jesenkove poti na Rožniku v Ljubljani že izvile iz trde luske.
Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?
S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij,
s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine,
ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo,
da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.