15. 2. 2021

Vlaga po izolaciji fasade

'KATARINA' preko spletne strani

Pozdravljeni.
Starši živijo v stanovanjskem bloku, ki je zidan v 80-ih, z betonskimi stenami. Nahajajo se v tretjem nadstropju. V stanovanju so že predhodno zamenjali okna in si uredili prostor po svojem okusu. Lani poleti pa je bila stavba sanirana, oblečena v novo fasado. Po oknih na balkonu (zastekljen balkon) in stenah balkona voda dobesedno teče, na dveh stenah se v vogalu tudi že vidi plesen, ki je prej nikoli ni bilo, plesni nista poznala nikjer v stanovanju (tudi v kopalnici, ki je tako narejena, da nima okna, ampak zgolj zračnik, plesni nikoli ni bilo). Starši zračijo prostore dobesedno čez cel dan po 10 min, kar vpliv na njuno zdravje (oba starejša). Starša sta obupana. V bloku so skoraj vsi pokregani, za fasado se je odločila manjša skupina ljudi. Vsi so nezadovoljni, zato je nemogoče pričakovati, da bi skupaj pristopili k nastalem problemu. Zanima me, če obstaja kaj, kar lahko pomaga mojim staršem, da lahko kvalitetno živita. Naj omenim, da je v stanovanju vseeno bolj toplo odkar je na bloku fasada. Podatkov o debelini in vrsti izolacije nimam, ker nismo prejeli nobene pogodbe - kot rečeno, je to urejala zgolj ena oseba, ki je predstavnica nadzornega odbora bloka, skupaj z upravnikom. Za vsako pomoč ali smernico se vam najlepše zahvaljujem.

Pri prenovi večstanovanjske stavbe so postopki odločanja in dolžnosti upravnika ter morebitnih izbranih predstavnikov etažnih lastnikov predpisane. Zato se za prenovo fasade nikakor ne more odločiti le manjša skupina posameznikov, saj je potreben odstotek za tako odločitev zakonsko določen. Vsekakor pa v nadaljevanju  investicijo in vse, kar zraven sodi, vodi nekdo iz nadzornega odbora skupaj z upravnikom.

Vsebina pogodbe in obseg izvedenih del v okviru prenove fasade morata biti na vpogled vsem lastnikom in to ne more biti skrivnost.

Etažni lastniki pa se morajo zlasti v primerih, kot je opisan, aktivno angažirati v vseh fazah; v primeru sumov na nepravilnosti (pri »stanovanjskih«, ne gradbenih zadevah) pa nemudoma pozvati stanovanjsko inšpekcijo k ukrepanju.

Iz zastavljenega vprašanja ni mogoče razbrati, ali so na večstanovanjski stavbi zastekljeni vsi balkoni že v osnovi in ali so jih zasteklili le nekateri ali vsi stanovalci. Navedeni tudi niso tip/vrsta in topotne lastnosti zasteklitve in način vgradnje ter sestava ostalih obodnih površin balkona in ali so balkoni tudi dodatno toplotno zaščiteni oz. toplotno izolirani v sklopu fasade.

Ker je precej razširjeno prepričanje, da z energetsko prenovo poslabšujemo bivalne pogoje, kot npr. v konkretnem primeru navajate nastanek kondenzata, podajamo nekoliko širši odgovor.

Ukrepi in rešitve pri energetski prenovi na ovoju stavbe morajo biti celostno načrtovani, zato je zelo priporočljivo, da se najprej pristopi k izdelavi projekta energetske prenove stavbe ali na kratko PEP, v katerem se analizira in predvidi nabor ukrepov z rešitvami, ki so za dano stavbo najustreznejši z vseh vidikov, od tehnično-tehnoloških, gradbenofizikalnih, okoljskih do družbenih in finančnih.

Energetska prenova stavbe torej mora biti celovito načrtovana in skrbno izvedena, saj le tako izboljšamo bivalne pogoje, povečamo bivalno udobje in ugodje ter pripomoremo k učinkovitejši rabi energije, nižjim stroškom, hitrejšemu razogljičenju stavbnega fonda (stavbe so velik generator emisij toplogrednih plinov) in posledično blaženju podnebnih sprememb. To so tudi strateški cilji in zaveze na ravni EU in Slovenije. Država z različnimi mehanizmi spodbuja tovrstne ukrepe, npr. povratne in nepovratne finančne spodbude Eko sklada, niz akcij v okviru integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE v koordinaciji Ministrstva za okolje in prostor.

Najpogostejši vzroki za nastanek kondenzata v prostorih so nerešeni toplotni mostovi, neustrezne toplotne lastnosti konstrukcij in drugih elementov (npr. okna), nepravilno oz. nezadostno zračenje (previsoka vlažnost zraka) in ogrevanje (prenizke ali nekonstantne temperature zraka in obodnih površin).  

Če v konkretnem primeru ni bila predvidena ali izvedena dodatna toplotna zaščita balkonov, saj morajo biti v celoti »oviti« v dodatno toplotno zaščito oz. v toplotno izolacijo, imate toplotni most in s tem idealno mesto za nastanek kondenzata. Enako velja za zasteklitev, ki je lahko v vašem primeru neustrezna (npr. toplotne lastnosti) in še nestrokovno vgrajena. 

V konkretnem primeru je lahko vzrok za nastanek kondenzata tudi neprimerno oz. nezadostno prezračevanje zastekljenega balkona, ker iz prostorov za balkonom, npr. kuhinja ali dnevna soba (ni navedeno), stalno prehaja topel in vlažen zrak, torej se »iztrošen« zrak ne zamenja v celoti oz. prezračevanje ni ustrezno rešeno.

Naravno zračenje ne pomeni odpiranja oken 2-4 krat dnevno po 10 minut, temveč po potrebi oz. je odvisno temperature in vlažnosti zraka. Zato priporočamo namestitev vlagomera s termometrom za redno spremljanje teh dveh parametrov. Ker navajate, da voda kar teče po šipah in zidovih, so možni vzroki prenizka temperatura in previsoka relativna vlaga zraka in/ali neprimeren režim prezračevanja v kombinaciji s slabimi toplotnimi karakteristikami zasteklitve in drugih elementov balkona.

Če na kratko povzamemo, velja, da mora biti zastekljeni balkon ustrezno dodatno toplotno zaščiten, zasteklitev mora imeti ustrezne toplotne karakteristike, pri čemer morajo biti rešeni vsi morebitni toplotni mostovi. Na balkonu moramo vzdrževati primerno temperaturo zraka in obodnih površin ter poskrbeti za primerno vlažnost zraka. Na ustrezen način mora biti rešeno tudi prezračevanje zastekljenega balkona in prostora za balkonom (kuhinja ali dnevna soba).  

Odgovarja: Neva Jejčič

arhitektka, vodja svetovalne in razstavne dejavnosti pri GI ZRMK

Več nasvetov strokovanjkov

 Pošljite nam vprašanje

Na pomoč, na zunanjih stenah blokovskega stanovanja imamo plesen

Vljudno prosim za nasvet, kako ukrepati proti plesni na zunanjih stenah. Blok iz leta 1966 ima 5 bivalnih etaž, grajen je z opeko, fasada je izolirana s 5 cm stiropora. Moje stanovanje je v prvem n... Več >

Jana

Kar opisujete, je pogosta težava predvsem pri podnajemnikih, ki imajo do stanovanja drugačen odnos od lastnikov. Iz fotograf... Več >

Bojan Žnidaršič
energetski svetovalec in direktor Vitre Cerknica

Svetovalnica: Ali lahko uveljavim kot olajšavo normiranih stroškov tudi svoje delo

Pozdravljeni,pred kratkim sem prodal polovico nepremičnine v tretji gradbeni fazi.Pozanimal sem se na davčni upravi, kako gredo postopki. Rekli so mi, da lahko kot olajšavo uporabim vse račune za m... Več >

Pozdravljeni,Kot prodajalec nepremičnine ste seveda dolžni plačati davek na promet nepremičnin in dohodnino od kapita... Več >

Urša Zupan
pravnica, vprašanja zanjo naslovite na: deloindom@delo.si

Kako popraviti zidne razpoke

Lep pozdrav.Imam hišo, staro 10 let. V notranjosti so se pojavile manjše razpoke in to samo v zgornjem nadstropju. V spodnjem jih ni. Kako popravit razpoke, da bo učinkovito. Razpoke smo prekitali,... Več >

'Mateja'

Spoštovani, če gre za rahle razpoke do 0,2 mm, potem se obrnite na mojstra slikopleskarskih del. Ta vam bo najve... Več >

Gašper Rus
mag. inž. grad. GI ZRMK - Center za materiale in konstrukcije

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

ZAVRNI STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE