Žarnice z žarilno nitko, ki so bile v uporabi več kot 130 let, smo tako postopoma zamenjali z varčnimi žarnicami oziroma kompaktnimi fluorescentnimi sijalkami, halogenskimi žarnicami in sijalkami iz svetečih (LED) diod. Te so sicer dražje, a imajo daljšo življenjsko dobo, predvsem pa za svoje delovanje porabijo bistveno manj električne energije. Glavni razlog za umik žarnic z žarilno nitko iz prodaje je njihov slab izkoristek, saj se kar 95 odstotkov električne energije, ki jo takšna žarnica porabi za delovanje, pretvori v toploto, medtem ko se je za svetilnost uporabi le pet odstotkov.

Varčnejše alternative

Topli rumeni svetlobi, ki jo oddajajo klasične žarnice, se po lastnostih najbolj približajo varčne halogenske žarnice, ki še vedno delujejo na žarilno nitko (»obnavlja« jo plinu dodan halogeni element, brom ali jod), vendar porabijo za 30 odstotkov manj energije kot klasične žarnice. Toda do leta 2016 bodo v Evropski uniji prepovedane tudi energijsko manj učinkovite halogenske žarnice razreda C.

Energijsko precej bolj varčna alternativa klasičnim žarnicam so tako imenovane varčne oziroma kompaktne fluorescentne sijalke. Njihova življenjska doba je od 8000 do 12.000 ur, zdržale pa naj bi približno 500.000 vklopov in izklopov, kar pomeni približno deset let, če so v povprečju prižgane tri ure in pol na dan. V primerjavi s klasičnimi žarnicami imajo petkrat boljši svetlobni izkoristek, za isti svetlobni tok pa zaradi elektronskega vži­ga porabijo do 80 odstotkov manj električne energije. Na življenjsko dobo vplivajo število vklopov oziroma izklopov in nizke temperature, opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije, zato jih ni priporočljivo uporabljati na stopniščih, hodnikih, balkonih in dvoriščih. Moteča je lahko tudi barva svetlobe, ki jo oddajajo (na voljo so sicer v različnih izvedbah barvne temperature), še zlasti je lahko moteče, če imamo v istem prostoru še klasično žarnico – svetloba navadne žarnice je v primerjavi s kompaktno sijalko preveč bela. Namenjene so predvsem za uporabo na stopniščih s krajšim zagonskim časom, za uporabo na prostem s polno svetilnostjo tudi pri nižjih temperaturah ter za pisarniške prostore z zelo dobro barvno reprodukcijo.

Prihodnost je v svetečih diodah

Energijsko najbolj učinkovita, hkrati pa tudi najdražja alternativa klasičnim žarnicam so sijalke iz svetečih diod (LED). Njihova prednost je v visoki svetilnosti, ki jo dosegajo pri enaki porabi električne energije, vendar jih je treba zaradi slabe svetlobne moči enega elementa združevati v skupine. LED-svetila po moči svetlobnega toka svetijo veliko svetleje kot druga – so dvakrat svetlejša od kompaktnih fluorescentnih sijalk in šestkrat svetlejša od klasičnih žarnic z žarilno nitko. Najnovejše sveteče diode lahko dosežejo tudi 231 lumnov na vat.

Življenjska doba LED-svetil je 50.000 ur delovanja oziroma približno dvanajst let, če bi bilo svetilo vsak dan prižgano pol dneva. V življenjski dobi sveteče diode bi zamenjali najmanj pet fluorescentnih svetilk in 42 žarnic z žarilno nitko, pri čemer pa je najpomembnejši podatek, da sveteča dioda v tem času porabi približno 60 odstotkov manj elekt­rične energije kot kompaktne fluorescentne sijalke in od 80 do 90 odstotkov manj kot žarnice z žarilno nitko. Raziskava, ki so jo opravili na Japonskem, je pokazala, da bi lahko v državi porabo električne energije zmanjšali za dobrih 92 TWh na leto, če bi obstoječe luči v državi zamenjali z LED-lučmi, s tem pa bi lahko zaprli tudi tretjino jedrskih reaktorjev.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da je lahko na embalaži navedena življenjska doba zavajajoča, saj velja, da mora navedeno življenjsko dobo doseči vsaj polovica preizkušanih sijalk. S pravo izbiro in pravočasno zamenjavo žarnic lahko privarčujemo tako električno energijo kot denar. Poraba je odvisna od časa gorenja svetila in moči sijalke. V kuhinji, kjer luč z žarnico moči 110 vatov gori pet ur ali več na dan, denimo, bomo z zamenjavo varčne sijalke z močjo 21 vatov v petih letih privarčevali 100 evrov. Z energijsko varčnimi sijalkami lahko privarčujemo tudi do 80 odstotkov električne energije, naložba v dražjo sijalko pa naj bi se povrnila že v enem letu.

Na največjem mednarodnem sejmu razsvet­ljave in avtomatizacije stavb Light & Building, ki smo ga obiskali spomladi, si je bilo mogoče ogledati najnovejše dosežke na področju LED-svetil. Potem ko so bila še pred dvema letoma namenjena večinoma ambientalni osvetlitvi prostorov, so si zdaj kot glavni vir (umetne) svetlobe utrla pot tako v bivalne kot v delovne prostore. Največji proizvajalci in ponudniki, ki veliko vlagajo v razvoj LED-tehnologije, so v Frankfurtu predstavili številne novosti.

Toshiba, na primer, je poleg zadnje generacije energijsko učinkovitih in inovativnih LED-svetil v ospredje postavila tehnologiji OLED in LD. LD-luči sicer osvetljujejo zelo majhno površino, vendar je svetloba, ki jo oddajajo, močnejša od svetlobe, ki jo oddajajo LED-luči. Skrivnost je v kompaktni enoti z integriranimi optičnimi vlakni in s fosfornim filtrom.

Philips je predstavil viseče LED-svetilo LumiStone, ki je namenjeno kakovostni in energijsko učinkoviti osvetlitvi pisarniških prostorov. Svetilo v obliki elipse oddaja kakovostno in enakomerno razpršeno svetlobo, direktno in indirektno, postavlja pa nove standarde na področju energijske učinkovitosti, saj se ponaša s svetilnostjo do 105 lum­nov na vat, kar je več, kot lahko dosežejo kompaktne fluorescentne sijalke. Življenjska doba svetečih diod je 50.000 ur delovanja, kar zmanjšuje stroške vzdrževanja, predvsem pa pomembno zmanjšuje porabo energije, tudi do 30 odstotkov v primerjavi z varčnimi sijalkami. Philips je sicer v sodelovanju s podjetjem Ecophone razvil tudi tako imenovani akustični stropni panel Sound­light Comfort z integriranimi LED-lučmi. Namenjen je kakovostni in energijsko učinkoviti osvetlitvi pisarniških prostorov, hkrati pa poskrbi za manj hrupa.

Stropno svetilo proizvajalca Regiolux, ki ga je mogoče preprosto vgraditi v spuščene strope, oddaja svetlobo, podobno tisti, ki prihaja skozi strešno okno. Svetloba je enakomerna, brez senc in bleščanja, svetilo pa po zagotovilu proizvajalca omogoča do 80-odstotni prihranek energije in se ponaša s svetilnostjo do 98 lumnov na vat.

Proizvajalec Nimbus je predstavil izjemno fleksibilno stropno LED-svetilo Rim R, ki ga je mogoče obračati na vse strani, na voljo pa je v različici z 9, 36 ali 49 vgrajenimi svetečimi diodami.

Slovenske LED-svetilke osvetljujejo tudi latvijske ceste

Visoki stroški za električno energijo in vzdrževanje javne razsvetljave so razlog, da tudi v slovenskih občinah postopoma zamenjujejo potratne svetilke s sicer dražjo, a dolgoročno cenejšo in predvsem do okolja prijaznejšo LED-tehnologijo. V Mariboru so z njo opremili že štiri ulice. Samo v Gregorčičevi ulici v središču mesta so s tem, ko so šest 275-vatnih cestnih svetilk, ki so porabile 1650 vatov, zamenjali s šestimi 35-vatnimi svetilkami v LED-tehnologiji, porabo energije zmanjšali za skoraj osemkrat, na 210 vatov.

V Sloveniji imamo kar nekaj proizvajalcev, ki so s svojimi LED-svetili prodrli na tuje trge. Cestna razsvetljava v LED-tehnologiji podjetja Grah Lighting, na primer, osvetljuje cestišče v latvijskem mestu Karsava. Z njimi bodo prihranili kar do 90 odstotkov električne energije, v svoji dolgi življenjski dobi pa ne bodo potrebovale tako rekoč nobenega vzdrževanja, kar bo še dodatno ugodno vplivalo na njihov občinski proračun. Cestne svetilke podjetja, katerega matična družba SG Automotive že dvanajst let izdeluje svetila za avtomobilsko industrijo, zadnja tri leta pa tudi LED-luči, so pozornost vzbudile tudi na letošnjem sejmu Light & Building – v ospredje so postavili viseče svetilo z 90 svetečimi diodami, ki je namenjeno osvetlitvi cest med hišami.

Energijsko zelo učinkovita LED-svetila, ki dosegajo več kot 80-odstotni izkoristek, izdelujejo tudi v podjetju Intra lighting. Njihova svetila iz linije Deux pieces, na primer, zagotavljajo enakomerno osvetlitev brez ultravijolične svetlobe in omogočajo različne barvne reprodukcije, namenjena pa so predvsem osvetljevanju posameznih predmetov v izložbah in muzejih. Da gre za kakovosten in inovativen izdelek s poudarjeno ekološko komponento, dokazuje tudi nagrada Design plus award, ki mu ga je podelila strokovna komisija frankfurtskega sejma.

---

Varčne sijalke in sveteče diode ne spadajo med mešane odpadke!

Varčne sijalke in sveteče diode ne spadajo med običajne gospodinjske odpadke. Na to nas opozarja tudi posebna oznaka na embalaži: prečrtan zabojnik za smeti. Odslužene varčne sijalke in žarnice LED moramo torej oddati v za to namenjene zbiralnike, ki jih najdemo pri prodajalcih svetil ali v zbirnih centrih komunalnih podjetij po vsej Sloveniji. Varčne sijalke namreč vsebujejo živo srebro, ki ga je sicer približno stokrat manj, kot so ga včasih vsebovale amalgamske zobne zalivke, kljub temu pa je treba z razbito sijalko ravnati tako kot z živosrebrnimi termometri – najprej prostor vsaj za petnajst minut prezračimo, nato pa ostanke pospravimo v posodo, ki jo je mogoče zapreti (kozarec za vlaganje, na primer), in posodo odložimo v za to namenjen zabojnik.