Te je lastnica namesto šopka, ki bi hitro ovenel, prejela v dar od staršev za trideseti rojstni dan. Vrtnice so ji pri srcu že od malega in še vedno sodijo med njene najljubše cvetlice. A k idili v atriju, ki je pravzaprav večji od stanovanja, saj meri približno 80 kvad­ratnih metrov, stanovanje pa dva kvadrata manj, poleg vrtnic pripomore tudi pogled na Šmarno goro. Pravzaprav imaš občutek, kot bi bil sredi narave. »Z možem uživava, saj je to nekakšen kompromis med stanovanjem in hišo. Oba sva namreč odrasla v hiši,« pripoveduje gostiteljica in doda, da si ne predstavlja, da bi živela v višjem nadstropju bloka. Cvetoči atrij in na drugi strani odprti pogledi skozi vsa okna stanovanja na zeleni travnik dajejo občutek mestnega življenja v naravi.

Vrtna garnitura, na kateri družina poseda ob toplih dneh, je bila sprva mišljena kot začasna rešitev. Vsako leto znova sta se odločala, da bosta kupila kakšno bolj trendovsko, pripoveduje lastnica, a nimata srca, da bi se poslovila od te. Stara je namreč več kot šestdeset let, a še bolj kot zavidljiva starost ima vrednost dejstvo, da je bila nekoč v lasti njene babice in še prej babičinega strica, znanega arhitekta Mihe Osolina. Pa še veliko bolj udobna je kot nove vrtne garniture, ki sta jih preskusila v različnih salonih, dodaja. Tako sta pred kratkim kupila le novo mizo, ki se poda k njej.

Stanovanje sta opremljala počasi. Večjih posegov v tloris ni bilo, le otroško sobo sta dala za nekaj centimetrov povečati oziroma prestaviti steno, ki meji na dnevni bivalni prostor. Pri tem je nenamerno nastal kot, ki sta ga zdaj izrabila za delovni kotiček.

Pri opremljanju stanovanja je imela lastnica kar proste roke, pripoveduje, z možem sta skupaj izbrala tapete, potem pa ji je prepustil izbor pohištva in dodatkov. Zaželel si je le rogove, ki zdaj dajejo svojevrsten pečat dnevnemu prostoru. Podobne je, pripoveduje gostiteljica, videl v neki reviji, da sta jih našla in kupila, pa je trajalo kar precej časa.

Cvetlični vzorec na tapetah na steni dnevne sobe je narekoval kroge tudi v drugih prostorih oziroma na pohištvu in dodatkih. Viseči lučki v dnevnem prostoru, obe ročno izdelani, sta v obliki krogov. Tudi v kopalnici se ponovi ta oblika: ogledali, umivalnika in lučki so v obliki krogov, poleg tega so barvni krogi na borduri med keramičnimi ploščicami. Vidimo jih celo na brisačah. Pa v spalnici, na garderobni omari, zavesah in posteljnini ...

»Tapete so pika na i, ko vstopiš v stanovanje, so prve, ki te pozdravijo. Še vedno se mi, vsakič ko vstopim, zdijo lepe, prav tako celoten ambient, ki ga ustvarjajo, in barve, ki so bile izpeljane iz njih,« poudarja gostiteljica.

Barve so umirjene, pastelne, saj si ne predstavlja, da bi živela med oranžnimi ali rdečimi stenami. Tako kot se nikoli ne obleče v rdečo, si je tudi na zidu ne predstavlja. Res pa je, da je zdaj v poletnih mesecih dekoracijo popestrila z živahno ciklamno barvo okrasnih blazin in cvetočih orhidej.

Koncepta umirjenih barv s poudarkom na beli se je držala tudi v otroški sobi. Dokler je otrok še tako majhen, je sobica urejena bolj po željah mame, pravi gostiteljica, ko bo hčerka večja, pa bosta seveda upoštevala njene želje. Čeprav ni živahnih odtenkov, pogosto videnih v otroških sobicah, ni nič manj prikupna – za to poskrbi motiv medvedka na zavesah, borduri tapet, posteljici in preprogi.

Dodatki so pomemben del celotne podobe stanovanja. Marsikateri prihaja iz Švedske, kjer je lastnica živela s starši v zgodnji mladosti. A tudi pozneje se je za krajša obdobja selila po Evropi. Na ta mesta jo spominja kotiček v dnevni sobi, kjer visijo črno-bele grafike mest, v katerih je živela: Brugge, kjer je študirala, Pariz, kjer je bivala eno poletje, Bruselj, kjer dela, in Bled, kjer sta se z možem poročila.

Video iz stanovanja si lahko ogledate TUKAJ.