Na ta pojav opozarja razstava Nomadsko pohištvo 3.0: nova osvobojena stanovanja? v dunajskem muzeju uporabne umetnosti MAK, ogledati si jo je mogoče do 6. oktobra.

Ne gre samo za spremenjen ustvarjalni proces. Polprofesionalno sodelovanje končnega uporabnika pri oblikovanju in izdelavi je povezano s širšimi družbenimi vidiki ustvarjalnega procesa – od kritike množične proizvodnje in porabe ter nespametne rabe virov do teženj po odpravi vsiljenih potroš­niških obveznosti, potrošniških dogem in oblikovalskih pravil. Ne nazadnje je povezano tudi s težnjo po trajnostnem razvoju, ki ga poskuša doseči z demokratizirano in decentralizirano proizvodnjo. Razstavni predmeti na Dunaju prikazujejo, kako je mogoče uresničiti nekatere od omenjenih teženj, ter predstavljajo potek izdelave predmetov. Razstavo so poimenovali po dveh priročnikih Nomadsko pohištvo 1 in 2, natisnjenih v letih 1973 in 1974; avtorja sta ameriška oblikovalca Victor Papanek (1923–1998) in James Hennessey (1945). Nomadsko pohištvo 1 in 2 sta mladim, ustvarjalnim bralcem ponujala praktične nasvete za izdelavo preprostega, poceni pohištva ter postala referenčni točki za sodobno gibanje »sam svoj mojster«.

Toda Papanek in Hennessey nista začetnika tega gibanja. Pred njima je k samostojnemu, domačemu oblikovanju pohištva spodbujal že stol Crate Chair, izdelan iz desk lesenih zabojev. Leta 1934 ga je zasnoval Gerrit Riet­veld, po njem pa so se zgledovale številne poznejše generacije domačih mojstrov. Na nemškem govornem območju se je takšen pristop pojavil že leta 1911, ko so začeli v Leip­zigu izdajati serijo publikacij Wie baue ich mir selbst ...? (Kako bi lahko sam izdelal ...?). Po letu 1930 je v njih mogoče najti tudi navodila za izdelavo pohištva.

Načelo sam svoj mojster je v sodobnem smislu postalo modno v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Mediji so bralcem v številnih evropskih državah razkrivali skrivnosti, povezane s kvačkanjem, pletenjem, kuhanjem, gradbeništvom in seveda z izdelavo pohištva. Najpomembnejše med njimi so bile angleške revije Popular Handicrafts and Craftworker Magazine, ki je izhajala od leta 1951, Handyman (izhajala je od leta 1954) in Do-It-Yourself (izhajala od leta 1957). V nekdanji Jugoslaviji se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja uveljavil (zdaj kultni) SAM svoj majstor in drugi časopisi s podobno tematiko.

Ljubiteljski, a vrhunski

S prihodom hipijevske, pozneje tudi punkov­ske kulture s protikapitalističnimi in družbenokritičnimi stališči so se še okrepile težnje potrošnikov, ki so hoteli uporabiti svoje spretnosti (tudi) pri izdelavi pohištva za domačo uporabo. Na nove poglede je pomembno vplival katalog Whole Earth Catalog Stewarta Branda iz leta 1968. Izhajal je enkrat na leto do leta 1972 in nato še nekajkrat do leta 1998. To ni bil navaden prodajni katalog, ampak seznam z opisi izdelkov in trgovin, v katerih jih je mogoče kupiti, zato je močno vplival na tedanjo alternativno rockovsko in hipijevsko generacijo iz leta 1968.

V knjigi Whole Earth Catalog se je pojavljalo samo uporabno orodje oziroma orodje, s katerim je bilo mogoče samostojno izdelovati stvari ali pridelovati pridelke; predmeti so morali biti zelo kakovostni ali cenovno zelo ugodni; morali so biti še neznani širši javnosti in takšni, da jih je bilo mogoče pošiljati po pošti. Whole Earth Catalog je podpiral načela alternativne kulture in ekologije, zato je pravzaprav ustvaril filozofsko in praktično podlago, na kateri sta oblikovalca Papanek in Hennessey razvijala svoja stališča in rešitve za Nomadsko pohištvo. Omeniti je treba, da je nanju podobno vplivala tudi knjiga Autoprogettazione iz leta 1974. Napisal jo je znani italijanski oblikovalec in profesor Enzo Mari.

Po pričakovanjih je razvoj komunikacijskih sredstev v zadnjih desetletjih spet spodbudil razvoj kulture samostojnega mojstrstva. Na voljo imamo številne platforme: spletne portale, virtualne skupnosti spletnih dnevnikov in podobno. Mnogi strokovnjaki in spretni ljubitelji razvijajo ideje o novem pohištvu, ga predstavljajo, razpravljajo o njem in ga izboljšujejo ... Vsem, ki zdaj delujejo po načelu sam svoj mojster, je skupno to, da se pogosto zgledujejo po zgodovinskih zgledih in prototipih ter poskušajo odkriti, kako čim ceneje ustvariti oblikovno privlačne stvari.

Arhitekt Bo Le-Mentzel se tako v svojem projektu Hartz IV pohištvo (poimenoval ga je po kategoriji najhujših socialnih primerov in programu, s katerim poskušajo reševati takšne težave v Nemčiji) zgleduje po ikonah sodobnega oblikovanja sam svoj mojster, denimo po pohištvu omenjenega Gerrita Rietvelda iz tridesetih let prejšnjega stolet­ja; švicarski oblikovalski duo Kueng Caputo in italijanski oblikovalec Martino Gamper, ki deluje v Londonu, črpajo svoje rešitve iz ustvarjalnosti Enza Marija iz sedemdesetih let in tako naprej.

Na razstavi v muzeju MAK se lahko prepričamo, da je mogoče veliko uporabnega in na oko privlačnega s preprostim orodjem izdelati iz preprostega kosa lesa. Takšna je, denimo, miza MAK – izdelala jo je italijanska skupina Recession Design iz napol gotovih elementov, kupljenih v trgovinah z gradbenim in podobnim materialom.

Ideje, uresničene v razstavnih predmetih Nomadskega pohištva, so zelo različne: na eni strani imamo zelo preproste, uporabne in robustne rešitve, na drugi pa domiselne, prefinjene in izrazito estetske predmete. Tak­šna je, denimo, stropna svetilka You Make It Chandelier newyorške oblikovalke Lindsey Adelman.

Zadnje čase se pojavlja čedalje več posebnih delavnic Fab Labs, odprtih za vse, ki jih zanimajo načela gibanja »sam svoj mojster«. V njih so na voljo zelo zmogljive, visokotehnološke naprave, s katerimi lahko ljudje brez težav uresničijo svoje oblikovalske ideje. Ali tuje, ki se jim zdijo dobre in menijo, da bi jih lahko koristno uporabili. Tako med drugim razmišljajo v nizozemski oblikovalski skupini Droog Design. V sklopu svojega projekta Design for Download na spletu objavljajo rešitve in različnim izdelovalcem izdajajo dovoljenja za izdelavo.