Železniška postaja je bila prvi velik projekt, ki so se ga pri obnovi porušenega mesta po drugi svetovni vojni lotili v Mariboru. Arhitekta Milan Černigoj in Dušan Črnič sta prve idejne načrte izdelala že leta 1949. "Zgradba novega kolodvora je monumentalna, v bel istrski kamen oblečena arhitektura, postavljena tako, da oblikuje eno stranico Kidričevega trga. Ob gradnji je bil projekt predmet strokovnih polemik, saj je bila predvidena selitev zgradbe na jug, kamor naj bi se razširilo mestno središče," pravijo v MAO. Posebnost postaje je stolp z uro. Z njim in z veliko blagajniško dvorano je, kot so zapisali v MAO, arhitekt Milan Černigoj pokazal, da gre za pomembno javno zgradbo. Leta 2009 so fasado, stavbno pohištvo in južni del peronskega nadstreška železniške postaje obnovili v skladu s konservatorskim načrtom mariborskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Dr. Eva Sapač je konservatorska svetovalka na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije in po študiju umetnostna zgodovinarka. Doktorirala je z disertacijo Urbani razvoj Maribora v 20. stoletju: umetnostnozgodovinsko in spomeniškovarstveno vrednotenje urbanistično oblikovalskih kvalitet mesta. Ukvarja se zlasti s spomeniškovarstveno prakso in teorijo. Za prenovo gradu Hompoš je prejela Steletovo priznanje.