Konec preteklega in začetek letošnjega leta je zaznamovala razstava Manj prometa=več mesta z vizijami preobrazbe Slovenske ceste po zamislih štirih arhitekturnih birojev. O njih so veliko polemizirali, arhitekt Grega Košak pa je pripravil kar svojo različico.

Upokojeni profesor predmeta Integralni pristopi v oblikovanju okolja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in častni član Zbornice za arhitekturo in prostor, se očitno zelo zaveda izjemnega pomena Slovenske ceste. Zato je v dopisu, ki ga je namenil Ljubljančanom in strokovni javnosti, najprej opozoril, da je promet, kot osnovna funkcija Slovenske ceste utemeljen že od časov rimskega imperija. Po skoraj isti trasi je potekal rimski Cardo kot najpomembnejša prometna pot od vzhoda proti zahodu imperija.

O njej, pravi Košak, smo pod različnimi imeni govorili kot o prometni in delno tudi morfološki hrbtenici mesta in jo tako tudi komunalno opremljali. Postajališči »pred pošto« sta danes zanj daleč najmočnejši intermodalni prestopni točki javnega prometa, obenem pa je cesta s svojim južnim avtocestnim priključkom »Ljubljana Center« postala najbolj dostojanstven in direkten vstop v mestno središče. S tem pa je po njegovem prepričanju nehote postala tudi prvo »izložbeno okno« mesta – prestolnice.

Kakšne arhitekturne rešitve predlaga Košak, si lahko preberete v današnji tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.