Poslovil se je legendarni Niko Kralj

17. 7. 2013 | Besedilo: K. J.

niko kralj, rex stol, oblikovanje

V 92. letu je umrl pionir in utemeljitelj slovenskega industrijskega oblikovanja Niko Kralj, ki je v drugi polovici 20. stoletja sodil med najpomembnejše industrijske oblikovalce na svetu. Njegov legendarni stol Rex sodi med vrhunske in brezčasne dizjane, status umetniškega izdelka pa je dobil s sprejetjem v Newyorški Muzej moderne umetnosti MOMA.

Znameniti zložljiv stol je Niko, ki je svojo profesionalno pot začel v gospodarstvu, kasneje pa jo je nadaljeval na Fakulteti za arhitekturo, oblikoval leta 1952, prve stole pa so začeli izdelovati štiri leta kasneje. Stol velja za simbol uspešnega domačega industrijskega dizajna, saj ga odlikuje kakovost, funkcionalnost, vrhunski in večni dizajn, izdelan je bil v več kot milijon primerkih. Ker je zložljiv, lahek in transparenten je bil idealen za majhna povojna stanovanja. Uporabljal pa se je tudi v javnih prostorih (hoteli, klubske sobe) in za opremo pokritih teras (gostinski lokali). Osnovni element kraljevega sedežnega pohištva je upognjen slojnat les, ki je bil v konstrukcijskem smislu novost na področju oblikovanja po drugi svetovni vojni. Slojnat les je pogosto kombiniral s kovino ali masivnim lesom, precej stolov pa je tudi v celoti iz masivnega lesa. Iz stola Rex je kasneje nastala celotna Rex kolekcija, ki vključuje še fotelj, gugalnik, ležalnik in mizo.

Poleg slovitega stola pa je Niko, ki je edini Slovenec, ki ga lahko na področju oblikovanja vzporejamo z arhitektom Jožetom Plečnikom, ustvaril še veliko drugih ikoničnih izdelkov, med drugim stol Lupina ter sistem Futura. Leta 1962 je dobil najvišje slovensko priznanje na področju kulture - Prešernovo nagrado za uspehe na področju oblikovanja in arhitekture. Doma in v tujini je prijavil in registriral 118 patentov in modelov ter izdelal 39 raziskovalnih nalog. Bil je inovator in izumitelj na najrazličnejših področjih, predvsem na področju konstruiranja in racionalizacije v proizvodnji.

Kralj je na prvem mestu pri oblikovanju izpostavljal uporabnost kot primarno funkcijo funkcionalističnega oblikovanja, posebno pozornost je pri oblikovanju posvečal ergonomski obliki in dimenzijam, naklonom in razmerjem, ki so v skladu z namenom posameznega kosa pohištva. Narava je zanj predstavljala vzor pri iskanju konstrukcijskih rešitev in izvor naravnih materialov, menile je namreč, da je les kot naraven in obnovljiv vir brez konkurence in da bo pri izdelavi pohištva še dolgo ohranil prvo mesto. Industrijsko oblikovanje in inovatorsko delo je videl kot neločljivo celoto, inovativne rešitve so bile vedno del procesa razvoja novega izdelka. Kralj je pohištvo prilagodil racionalni industrijski proizvodnji, pri tem pa je upošteval način življenja in potrebe potencialnih uporabnikov. Kraljev cilj je bil tudi ustvariti »pohištvo za vse čase«, torej pohištvo, ki bo ljudem služilo ne glede na modo in modne zapovedi posameznih obdobij.

Kralj je poznan predvsem po pohištvenih izdelkih, čeprav se je ukvarjal s širokim področjem oblikovanja. Doma in v tujini je prijavil in registriral 118 patentov in modelov in izdelal 39 raziskovalnih nalog. Sam in v sodelovanju s timom na Inštitutu za oblikovanje, ki ga je ustanovil leta 1966, se je loteval razvoja razstavnih panojev, naslonov za avtosedeže, spominkov (zvončki, raglja), igrač, keramičnih posod, izdelkov iz stekla, krožnikov iz poliuretana in lesa, travnic, policijskih barier, bivališč za slučaj naravne katastrofe… Med najbolj zanimivimi izdelki so inovativna prevozna sredstva, ki jih je oblikoval za mednarodni natečaj na Japonskem.

Rodil se je 7. septembra 1920 v Zavrhu pri Trojanah. Obiskoval je realno gimnazijo v Ljubljani in hkrati opravljal delo vajenca v mizarski delavnici. Diplomiral je na Tehniški fakulteti, oddelek za arhitekturo in za diplomsko delo prejel univerzitetno Prešernovo nagrado za študente. Svojo bogato kariero je pričel graditi v tovarni upognjenega pohištva Stol Kamnik,v tem času je namreč ustvaril večino njegovih najbolj znanih izdelkov. Svoje znanje in izkušnje pa je prenašal tudi na mlade oblikovalce, ko je leta 1960 postal profesor na arhitekturnem oddelku Ljubljanske Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Pri študentih, do katerih je imel spoštljiv, demokratičen in razumevajoč odnos, je vedno želel vzbuditi kreativnost, timsko delo, in kritičen odnos do lastnega in tujega dela.
 

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

ZAVRNI STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE