Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Sladke rdeče jagode

Sladke rdeče jagode

Jagode so spomladi in poleti med najbolj priljubljenimi živili. Pravih domačih jagod ne pozabimo nikoli, najboljše pa so sveže, zato naj bodo doma v vsakem vrtu. Da bodo dobro uspevale ter bodo okusne in sladke, je treba zemljo ustrezno pripraviti, jo pravilno pognojiti in poskrbeti za zdravje sadik in plodov.

Sajenje

Jagode začnejo v kontinentalnem delu Slovenije cveteti že aprila, plodovi pa zoreti sredi maja (na Primorskem nekoliko prej, v višje ležečih krajih nekoliko pozneje). Čas cvetenja oziroma zorenja ni primeren za sajenje ali presajanje jagod, saj povzročimo rastlini velik šok in poškodujemo koreninski sistem. Najboljši čas je po zorenju, od junija do konca avgusta. Enako storimo pri večkrat rodnih jagodah, kljub temu da zorijo od maja do novembra.

Jagode lahko kupimo že kot sadike v lončkih ali jih vzgojimo sami. Sadike posadimo tako, kot so rasle v lončkih, pazimo le, da ne poškodujemo koreninskega sistema. Sami jih lahko vzgojimo tako, da že pri obstoječem nasadu puščamo živice, iz katerih se razvijejo nove rastline. Treba je vedeti, da imamo lahko posamezne sadike največ tri leta, nato jih zamenjamo in tudi jagode posadimo na drugo mesto v vrtu. Pri sajenju uporabimo organsko gnojilo Bio Plantella Nutrivit za jagode, ki vsebuje vsa hranila za pravilen razvoj rastlin. Poudarek daje fosforju in kaliju, ki igrata pomembno vlogo pri razvoju cvetov in plodov. Z gnojilom tudi dognojujemo, med rastno sezono vsaj dvakrat.

Jagode sadimo na grebene, kar pomeni, da naredimo kup iz zemlje, visok vsaj 30 cm, in na vrh posadimo jagode, ali pa na ravnem. Lahko so v vrstah ali razporejene cik-cak, s čimer prihranimo več prostora.

Zastirka

Jagode lahko sadimo na črno folijo, s katero preprečimo rast plevela, zadržujemo vlago, manj je polžev in tla so bolj topla. Je pa več ožganin od sonca na plodovih in zagotoviti je treba namakanje pod folijo.

Za domačo uporabo so veliko bolj uporabne zastirke iz slame, pokošene trave ali druge rastline (melisa, meta, limonska trava, praprot …). Potrebnega bo nekoliko več pletja, ne pa tudi dodatnega namakanja.

Če uporabljamo zastirko, je težje gnojiti z granuliranimi gnojili, zato enostavno uporabimo naravno tekoče gnojilo iz morskih alg Bio Plantella Vrt in gnojimo foliarno (škropimo po listih).

Bolezni

Bolezni so pri jagodah zelo pogoste. Pojav plesni omejimo že z uporabo zastirke, saj manj vlage iz tal zmanjša možnost plesni ali pegavosti. Za škropljenje uporabljamo ekološka sredstva. Ob istem času, ko spomladi škropimo sadno drevje, z bakrovim sredstvom Bio Plantella Cuprovin 50 poškropimo tudi jagode. Škropljenje opravimo tudi jeseni. Med letom za jagode redno tedensko škropimo s sredstvom iz njivske preslice Bio Platnella Natur. Če se pojavi bolezen na listih in/ali plodovih, jih sproti odstranimo. Tako zmanjšamo širjenje okužbe po nasadu.

Med jagode nasadimo čebulnice, ki odganjajo bolezni, kot so plesni. Lahko uporabimo česen, čebulo ali šalotko, najprimernejši pa je drobnjak, saj je trajnica in ga ob prestavljanju jagod na drugo lokacijo enostavno presadimo.

Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., strokovnjak Kluba Gaia