Njeno latinsko ime Cornus (mas) pomeni rog – drenov les je namreč trden kot rog, zato ga v preteklosti največkrat uporabljali za izdelavo predmetov, ki so morali prenesti veliko obremenitev, npr. naper pri kolesih. Dren je znan po dolgoživosti, saj stoletna rastlina ni nobena redkost. Pri nas ga je veliko na kraških planjavah. Drenovi plodovi so bili nekdaj zelo cenjeni kot dodatek v prehrani in v ljudskem zdravilstvu.

Rumeni dren so že od antičnih časov uporabljali proti driski in vročini. Večina zdravilnih učinkovin je nakopičena v plodovih: to so organske kisline, čreslovine, vitamin C, sluzi in železo. Plodovi, čaj iz posušenih plodov ali drenovih listov delujejo na telo splošno poživljajoče in pomirijo vnetje prebavil. Zelo okusna je tudi marmelada iz drenulj. Plodove rumenega drena omenja že rimski pesnik Ovid kot vsakdanje živilo ljudi v tistem času.

Marmelada iz drenulj

In za konec povzemamo še recept za marmelado iz drenulj, ki ga je zapisala Tatjana Angener v knjigi Živimo z rastlinami. Priporoča, da drenulje do mehkega dušimo v majhni količini vode, nato pa jih pretlačimo skozi fino cedilo in odstranimo koščice. Na pol kg pretlačene sadne mase dodamo četrt kg sladkorja in vrečko pektina, ter kuhamo, dokler se primerno ne zgosti. Dodamo nastrgano lupino dveh ekološko pridelanih pomaranč ali limon in jo shranimo v dobro zaprti posodi.