V skladu s pravili stroke in priporočili proizvajalcev je minimalni naklon za takšno pločevinasto kritino z dvojnimi stoječimi zagibi 7-odstoten (ali 5 stopinj), čeprav je res, da je mogoče takšno kratko streho kakovostno izvesti tudi s 5-odstotnim naklonom (3º). Morajo pa biti pri tako majhnem naklonu zagibi obvezno zatesnjeni s specialnimi tesnilnimi trakovi, saj bo v nasprotnem primeru ob močnejšem dežju in taljenju snega meteorna voda zatekala za kritino, kar bo negativno vplivalo na trajnost lesenega opaža in pritrdilnih sider.

Priporočamo, da se na takšni strehi naredi dvojna lesena podloga: ena za kritino, druga za rezervno kritino, vmes pa mora biti vsaj 4 do 5 centimetrov zračnega prostora. Da bi se spodnji prostori poleti čim manj pregrevali, bi bilo seveda bolje, da bi bil zračni sloj še višji. Po drugi strani je tudi res, da bo pri vas zaradi betonske plošče ta problem manj izrazit. V zvezi s prezračevanjem naj še opozorim, da je treba z zaščitne mrežice odstraniti žaganje, ker je nasprotnem primeru lahko kroženje zraka močno zmanjšano. 

Predlagana sestava strehe je naslednja:

Kritina: pločevina, trakovi širine ≤ 720 mm, dvojni pokončni zagibi h ≥ 30 mm, dodatno zatesnjenimi s tesnilnim trakovi
Ločini sloj: strešna lepenka brez posipa
Podloga: lesen opaž, š = 100 do 160 mm, d = 24 mm (ali OSB-plošče)
Zračni sloj: prezračevan, d = 40 do 50 mm, vmes kontra letve
Rezervna kritina: paroprepustna folija, r ≤ 0,30 m, lepljeni stiki
Podloga: lesen opaž, š = 100 do 160 mm, d = 24 mm, razmik 5 - 10 mm (ali paroprepustne lesne plošče)
Toplotna izolacija: steklena ali kamena volna, d = 200 do 300 mm (odvisno od λ in zasnove objekta)
Parna ovira: PE-folija, 0,2 mm
Konstrukcija: AB-plošča

Ocenjujem, da je za trajnost pločevinaste kritine bistvenega pomena, da voda ne more zatekati skozi zagibe, res pa je, da mora biti rezervna kritina izvedena tako, da skoznjo ne bo zatekala voda, ki bo pritekala z zgornjega dela strehe. Za tako majhen naklon je verjetno najbolj zanesljiva specialna folija iz termoplastičnega poliolefina (npr. SARNAFIL TU 222), ki se spaja z vročim zrakom. Ker je pri njej paroprepustnost 15 x manjša kot pri običajnih napenjalih folijah (r = 0,30 m vs r = 0,02 m), priporočam, da nad armiranobetonsko ploščo za vsak primer vgradite še parno oviro iz običajne polietilenske folije. 

Različne rezervne kritine imajo različno temperaturno obstojnost, vse pa bi praviloma morale biti obstojne pri temperaturi minimalno +70ºC, višjih temperatur pa pod zračnim slojem verjetno niti ni mogoče pričakovati.

Za takšno kritino so primerne vse vrste pločevine, na primer: bakrena, titancinkova, pocinkana jeklena, barvana pocinkana jeklena in barvana aluminijasta pločevina. Velja pa opozoriti, da pri titan-cinkovi pločevini ne smemo vgraditi ločilnega sloja iz strešne lepenke ali celo iz bitumenskega traku.

Poleg predlagane je mogoča tudi različica brez prezračevalnega sloja. Za več informacij se lahko obrnete na svetovalno pisarno, ki deluje v okviru našega Gradbenega centra.

Odgovarja: Tomaž Škerlep

strokovnjak za toplotno zaščito, hidrozaščito in sanacije stavb, GI ZRMK