Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Razstava o plastičnih odpadkih

Ste se, kdaj vprašali, kaj se dogaja s plastičnimi oblikovalskimi izdelki, ko jih ne potrebujemo več? Več kot 6,4 milijona ton jih vsako leto nenadzorovano pristane v našem okolju in tudi v morjih. Problem odvržene plastike osvetljuje razstava z naslovom Končna postaja morje?, ki jo bodo nocoj ob 19. uri odprli v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani.

Gre za projekt oz. razstavo o plastičnih odpadkih, ki jo je pripravil švicarski Muzej za oblikovanje iz Züricha. Glavna govornica na odprtju razstave bo prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, po razstavi pa bo obiskovalce popeljal Roman Aebersold iz Muzeja za oblikovanje Zürich.

"Razstava osvetljuje ozadje problema in njegov pogubni učinek na morja, živalstvo in človeštvo. Predstavlja najbolj razširjene vrste plastike ter izpostavlja vprašanja o porabi, zdravstvenih tveganjih, mikroplastiki, življenjskem ciklu materiala in bioplastiki," napovedujejo v MAO. Razstava se, kot so zapisali v MAO, osredotoča na konec življenjske dobe oblikovalskih predmetov. Osrednji del razstave predstavlja instalacija plastičnih naplavin iz svetovnih morij. Partnerji razstave so plastične odpadke nabrali med čistilnimi akcijami na Havajih, v Severnem morju in v Baltskem morju. "Eksponati prikazujejo izvor, življenjsko dobo, smisel in nesmisel plastičnih izdelkov. Poleg nenavadnih predmetov iz ribiške industrije tu najdemo vsem dobro znane vsakdanje predmete, kot so plastični kozarci ali zobne ščetke, ki se jim jasno vidi, da so plavali v vodi in da so doživeli bližnja srečanja z morskimi bitji," še pravijo v MAO.

Poleg tega razstava prikaže tudi lokalna in mednarodna prizadevanja pri iskanju možnih rešitev problema, kot so zmanjšanje obsega uporabe, recikliranje in ponovna uporaba, s katerimi nas želi prisiliti v razmišljanje in tudi v ukrepanje. 

Vsako leto po podatkih MAO več kot 6,4 milijona ton plastičnih izdelkov nenadzorovano pristane v našem okolju ter naposled tudi v morjih, ki se tako postopoma spreminjajo v globalno plastično juho. "Danes koščke plastike najdemo v praktično vsakem kvadratnem kilometru morske vode. Čeprav na površju plavajo le majhne količine plastike, so se te zaradi vpliva morskih tokov združile v ogromne plastične spirale. Največja taka spirala leži v Tihem oceanu in je že dosegla velikost srednje Evrope. Toda ali je morje res končna postaja? Ker običajna plastika ni biološko razgradljiva, razpada na vedno manjše koščke in vstopi v prehransko verigo. In tako se na koncu odpadki ponovno znajdejo na naših krožnikih, posledice za naše zdravje pa so alarmantne."

V MAO so ob razstavi pripravili spremljevalno razstavo z izborom plastičnih predmetov iz muzejske zbirke industrijskega oblikovanja, kjer bodo v ospredju umetni materiali ter lastnosti teh materialov. "Na področju restavratorstva in konservatorstva sodijo namreč med večje izzive, saj gre za razmeroma nove materiale, ki se po sestavi med seboj močno razlikujejo, s spreminjanjem njihovih lastnosti na daljši rok pa še nimamo dovolj izkušenj. In ker želimo muzejske predmete ohraniti čim dlje, so lahko pri tem v pomoč raziskave in spoznanja s področja kemije, fizike, tehnologije, dognana v okviru naravovarstva in ekologije," pravijo v MAO.

Kustosa razstave sta Christian Brändle in Angeli Sachs iz Muzeja za oblikovanje v Zürichu, pri postavitvi v MAO pa sta sodelovala tudi kustusa Špela Šubic in Nikola Pongrac. Pri razstavi so sodelovali tudi: Inštitut za vode Republike Slovenije, Nacionalni inštitut za biologijo - Morska biološka postaja Piran, Kemijski inštitut, AquafilSLO, d.o.o., Društvo Morigenos, Zavod za varstvo kulturne dediščine – Restavratorski center.

Razstava je bila prvič na ogled med leta 2012 v Muzeju za oblikovanje Zürich, po tem pa je bila predstavljena v več kot 17 državah po vsem svetu, med njimi tudi na Finskem, v Nemčiji in na Danskem.

A. Z.