Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Gozdno-gospodarska podjetja pred iztekom koncesij v negotovosti

Medtem ko je predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti v parlamentarni proceduri, pa so gozdno-gospodarska podjetja, ki jim večini konec junija potečejo koncesije za gospodarjenje z državnimi gozdovi, po besedah direktorja Združenja za gozdarstvo pri GZS Jožeta Sterleta v negotovosti. Pod vprašajem je najmanj 1300 delovnih mest.
Foto: Aleš Černivec/Delo
Foto: Aleš Černivec/Delo

Večini gozdno-gospodarskih podjetij koncesije za gospodarjenje z državnimi gozdovi potečejo 30. junija letos, kako bo po tem datumu, podjetja ne vedo. "Ne vemo, koliko dela bomo dobili na javnih razpisih, kakšno delo in s koliko delavci bomo lahko še naprej delali," je za STA dejal Jože Sterle. Ko bo to znano, bodo v podjetjih vedeli, kako naprej.

"Predvsem mislim, da bo šlo v smeri zmanjševanja števila zaposlenih ali morda celo v kakšne likvidacije podjetij," pravi Sterle in opozarja, da bi že zdaj morali imeti jasno opredeljeno sliko za čas po koncu junija. "Če delavca odpustimo, se moramo držati odpovednih rokov," med drugim opozarja Sterle.

Gozdno-gospodarska podjetja zaposlujejo okoli 1300 delavcev, skupaj s povezanimi družbami (invalidska in lesno-predelovalna podjetja) pa okoli 2000 ljudi, je povedal Sterle. Podjetja so v letu 2014 ustvarila okoli 170 milijonov evrov prihodov, pravi, a dodaja, da je bilo to leto izjemno zaradi sanacije po žledolomu in da so vmes tudi nekatera podjetja, ki večji del prihodkov ustvarijo z lesno industrijo. Gledano samo upravljanje z državnimi gozdovi, je znesek prihodkov vsaj okoli 50 milijonov evrov nižji, pravi Sterle.

Direktor Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec Silvo Pritržnik pričakuje, da bodo z novim, državnim gozdarskim podjetjem prav tako sklepali dolgoročne izvedbene pogodbe za sečnjo, spravilo, prevoz lesa in gozdno-gojitvena dela ter tako zaposlili vse ljudi in tehnologijo, ki jo sedaj uporabljajo. Pričakuje, da s 1. julijem letos njihov proces poslovanja ne bo prekinjen, ob tem pa opozarja, da je zdajšnje negotovo obdobje zanje zelo neugodno.

Pričakuje, da bo v okviru izvajanja zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti upoštevano vso znanje, kapital in trg, ki so ga v letih upravljanja z državnimi gozdovi pridobila gozdna gospodarstva, in da bo vse to nadgrajeno, in ne uničeno.

Kot je še poudaril, ima Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec eno največjih žag za žaganje iglavcev v Sloveniji in izdeluje lesene masivne hiše ter je eden vidnejših nosilcev razvoja lesne industrije na Koroškem. Pritržnik zato pričakuje, da bodo z novoustanovljenim podjetjem dobili partnerja, ki bo dolgoročno zagotavljal del surovine za predelavo lesa. V nasprotnem primeru bo ogrožen eden najpomembnejših členov v njihovi gozdno-lesni verigi.

Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sicer danes v drugi obravnavi pretresa predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti, ki predvideva ustanovitev državnega gozdarskega podjetja.

Gozdovi pokrivajo 58,4 odstotka Slovenije, kažejo podatki Zavoda za gozdove Slovenije, država pa je po gozdnatosti na tretjem mestu v EU, za Švedsko in Finsko. Dobra petina gozdov v Sloveniji je v državni lasti, preostali gozdovi so v lasti nekaj večjih in veliko manjših lastnikov.

Komentarji