V vsakdanjem življenju preprostim objektom pogosto ne namenjamo posebne pozornosti. Redkokdo razmišlja o tem, koliko energije, ustvarjalnosti in poznavanja različnih detajlov je bilo potrebno, da je ustvarjalec na koncu prišel do smiselne poenostavitve, sta na odprtju poudarila avtorja razstave Isabella Natter-Spets in Alexander Szadeczky. Eksponatom, ki si jih lahko ogledamo, je skupno to, da so namenoma oblikovno kar se da preprosti, da so zelo natančno izdelani in da so vsi iz visoko kakovostnih materialov. Trajni predmeti za vsakdanjo rabo, ki so na ogled na dunajski razstavi, izžarevajo poe­zijo nove preprostosti z dovršenimi detajli, neredko pa tudi z odmerkom humorja.

Obračanje k »novi preprostosti« je brez dvoma izraz človekove težnje k jasnosti, senzibilnosti, zmernosti in želje po tem, da sam sprejema odločitve o lastnem življenju. To pravzaprav ni nepričakovan odziv na vse mogoče zapletene naprave in druge stvari, ki nas obdajajo v globaliziranem svetu. V občudovanju dobrih, a preprostih stvari se zrcali naša težnja po drugačnem in neodvisnem živ­ljenju. Ta se kaže tudi v nekaterih splošnih družbenih trendih v industrijsko razvitih delih sveta, med drugim z zavračanjem želje po tem, da bi imeli v lasti avto, večje orodje in nasploh še marsikaj drugega (vse to bi si raje delili z drugimi), in s popravljanjem pokvarjenih predmetov, namesto da bi takoj kupili nove. Tudi urbano vrtnarjenje in celo novi način financiranja podjetniških idej (crowd­funding) pričata o tem, da ljudje vse bolj stremijo k manj zapletenemu življenju.

Zavestno novo preprostost v dizajnu, kakršno nam ponuja razstava v dunajskem Designforumu, lahko razumemo tudi kot politično motivirano kritiko sodobne družbe in potrošništva. Na ogled so dela oblikovalcev iz več evropskih držav oziroma v izdelke prelite ideje, ki niso nič več zgolj majhna tržna niša, saj je jasno, da pridobivajo vse večji pomen.