Za vsak okus in podnebje

Za vsak okus in podnebje

Montažnih hiš se je nekoč držal slab sloves, češ da niso tako trdne in trajne kot klasične, zidane hiše. Malo je bilo takih, ki so verjeli, da montažne hiše ne bo odnesla poplava in odpihnil prvi močnejši veter, na požar pa bolje, da niti ne pomislimo. Vprašanje je tudi, kako jo bomo ogrevali, saj bo vsa toplota ušla skozi stene, poleti pa neovirano prodirala v notranjost, so menili skeptiki. Hiša naj bi poleg tega dihala, kar pomeni, da naj bi vodna para, ki se nabira v ogrevanih prostorih, prehajala skozi stene, drugače se na njih razvije plesen, vendar ali ne bo zaradi lahke in tanjše konstrukcije dihala celo preveč? Leta uporabe in izkušenj so pokazala, da so skrbi ob premišljeni izbiri odveč.

Vse sodobne montažne hiše so nizkoenergijske, udobne za bivanje, ker so večinoma grajene po sistemu difuzno odprte konstrukcije, ki omogoča prehajanje vodne pare. Učinkovito je lahko poskrbljeno tudi za prezračevanje, za ogrevanje je potrebno malo energije, poleg tega so protipožarno in protipotresno varne, zatrjujejo proizvajalci montažnih hiš. Večje slovenske ponudnike (Marles, Jelovica, Riko hiše, Kager hiša, Rihter) smo vprašali, kako in s kakšnimi materiali zagotovijo, da so hiše res nizkoenergijske. Kako povečajo akumulacijo toplote, saj je znano, da se montažne hiše hitreje segrevajo in ohlajajo, ker njihove stene toplote ne zadržujejo tako učinkovito kot zidane stene? Zanimalo nas je tudi, kakšen način ogrevanja prostorov in sanitarne vode ter prezračevanja priporočajo ter kako je poskrbljeno za protipožarno in protipotresno varnost.

Z izolacijo do nizkoenergijske hiše

Preračunano na porabo kurilnega olja na kvadratni meter na leto, naj bi v nizkoenergijski montažni hiši za ogrevanje v kurilni sezoni porabili približno tri litre tega energenta. Proizvajalci to zagotovijo s premišljeno načrtovano konstrukcijo, prilagojeno lokalnim podnebnim razmeram, in seveda s primerno izbrano in dovolj debelo izolacijo zunanjih sten ter kakovostnim stavbnim pohištvom.

Večina montažnih hiš, ki so dostopne pri največjih slovenskih ponudnikih, ima približno 30 centimetrov debele zunanje stene, sestavljene iz več plasti. Kakšne so plasti in koliko jih je, je odvisno od posameznega proizvajalca. Poleg osnovne lesene konstrukcije so tako v stenah še plasti toplotnoizolacijskega materiala, mavčno-kartonskih in lahko tudi cementno-ivernih plošč, nekateri dodajo še plast opečne obloge, pri večini je vgrajena parna ovira, na zunanji strani pa je seveda zaključni tankoslojni fasadni omet, ki je običajno silikonski.

Za toplotno izolacijo se uporabljajo različni materiali, po izkušnjah nekaterih proizvajalcev pa se naročniki še vedno najpogosteje odločijo za mineralno volno, ker je dober toplotni izolator, hkrati pa je cenovno zelo dostopna. Vse pogosteje se kot izolacija uporabljajo tudi lesne vlaknene plošče, ki so ekološko neoporečne in imajo po dosedanjih izkušnjah zelo dobre izolativne lastnosti, vendar so dražje. Nekateri proizvajalci imajo takšne plošče že v osnovni ponudbi in drugih izolacijskih materialov sploh ne vgrajujejo več. Lesne vlaknene plošče dobro zadržujejo toploto, poleg tega nase vežejo vlago in jo, če je zrak presuh, oddajajo nazaj v prostor.

S pravilno izbranimi materiali in njihovo debelino – zelo pomembna je seveda tudi kakovostna izvedba – imajo po navedbah proizvajalcev zunanje stene montažnih hiš toplotno prehodnost od 0,15 do 0,25 W/m²K. To je zelo nizka vrednost, ki pomeni majhne toplotne izgube in zagotavlja energijsko varčnost ter majhno porabo energije za ogrevanje. Resnična poraba je odvisna od lokalnih podnebnih razmer, od izbire in debeline izolacije, stavbnega pohištva, načina ogrevanja, predvsem pa od življenjskega sloga stanovalcev. Torej tudi od njihove potratnosti, načina prezračevanja, če se niso odločili za prisilni sistem, doslednosti zasenčevanja oken in podobno.

Okna naj bodo zasenčena

Poskrbeti je treba tudi za pravilno izbiro oken, saj se skoznja lahko izgubi največji delež toplote. V montažne hiše zato vgrajujejo okna s dvojnim, vse več pa s trojnim steklom, vmesni prostori pa so polnjeni z žlahtnim plinom. Toplotna prevodnost stekel ne sme biti višja od 1,1 W/m²K, še bolje je, če je nižja, približno 0,7 W/m²K. Okenski okviri so običajno iz plastičnih mas ali leseni, pri mnogih proizvajalcih je mogoča tudi izbira lesenega okvira s plastjo aluminija na zunanji strani. Na koncu seveda se o tem odloči naročnik, glede na to, kako varčno hišo želi imeti.

Hitro segrevanje in ohlajanje

Lahke konstrukcije montažnih hiš ne zagotavljajo tako velike akumulacije toplote kot stene zidanih hiš. Kaj to pomeni? Toplota se zadržuje v materialu, pri zidani hiši je to najpogosteje opeka, ki potem toploto dalj časa oddaja nazaj, zato se prostor, če je ogrevanje izključeno, ne ohlaja tako hitro. Govorimo o faznem zamiku, ki pove, v kolikšnem času bo del shranjene toplote prodrl nazaj v prostor. V montažnih hišah se to lahko zagotovi z izolacijo iz lesnih vlaken in debelo plastjo celuloze, nekateri proizvajalci pa na notranji strani stene naredijo nekajcentimetrsko opečno oblogo.

Večina sogovornikov se strinja, da se konstantna temperatura v montažni hiši doseže s primernim uravnavanjem ogrevanja. Priporočajo, da se v ogrevalni sezoni ogrevanje ne ugaša, temveč da se ohranja določena temperatura z manjšimi nočnimi in dopoldanskimi nihanji. Tako se porabi manj energije, kakor če bi hišo najprej segreli, v času, ko smo zdoma, ali ponoči pa popolnoma nič ogrevali.

Poleti ugodno bivanje v prostoru zagotavlja dobra izolacija, obvezno pa je treba z zunanjimi senčili zastreti steklene površine, da se prepreči neposreden vdor vročine v prostor. Dodatno k dobremu počutju pripomore primerno prezračevanje.

Tesnjenje in izvedba detajlov

Hiša je lahko še tako dobro izolirana, pa ni želenih učinkov energijske varčnosti, če ni dobro zatesnjena in če niso bile še najmanjše malenkosti dobro izvedene. Zelo pomembno je, da je montažna hiša zrakotesna, kar pomeni, da so dobro zatesnjeni vsi spoji v konstrukciji, kjer bi bilo mogoče uhajanje zraka in s tem izguba toplote. Stiki med zunanjimi stenami, med steno in okni ter med stenami in stropom oziroma strešno konstrukcijo so zato izdelani s posebnimi tesnilnimi trakovi. Delo, predvsem vgradnja oken in zunanjih vrat, pa mora biti opravljeno res natančno in strokovno.

Prezračevanje z rekuperacijo toplote

Mnenja o tem, ali je prisilno nadzorovano prezračevanje v montažni hiši nujno ali ne, so različna. Če želimo le nizkoenergijsko hišo, potem je za dotok svežega zraka v prostore dovolj pravilno, torej pogosto kratkotrajno odpiranje oken, menijo nekateri. Drugi so prepričani, da mora imeti hiša nadzorovano prezračevanje, priključeno na toplotno črpalko, oziroma prezračevanje s toplotnimi izmenjevalniki. Pri tako varčnih hišah, da bi jim lahko rekli že pasivne, pa je nadzorovano prezračevanje nujno, se strinjajo vsi.

Povedo še, da so sistemi prisilnega prezračevanja precej dragi, zato se naročniki zanje ne odločijo pogosto. Vedeti pa je treba, da je takšno prezračevanje zelo varčno. Pri sistemu z rekuperacijsko prezračevalno napravo se z odpadnim toplim zrakom, ki izstopa, ogreva sveži vstopajoči zrak. Tako se prestreže tudi 90 in več odstotkov toplote, kar pomeni velike energijske prihranke.

Ogrevanje s toplotno črpalko in obnovljivimi viri

V montažni hiši je mogoče izbrati različne načine ogrevanja, lahko tudi peč na kurilno olje. Vendar kakor pravijo sogovorniki, so takšne peči običajno premočne za potrebe montažne hiše, zato je njihov izkoristek slab. Kurilno olje torej morda ni najbolj primeren vir toplote. Večina priporoča toplotno črpalko, ki jo za pripravo tople vode lahko kombiniramo s sončnimi kolektorji, gretje pa naj bo talno ali stensko. Dobra izbira so lahko tudi peči na pelete. Raba energije s takšnimi načini ogrevanja je lahko celo do tretjine manjša, kot če bi se greli s kurilnim oljem. Odsvetujejo pa ogrevanje na električno energijo, ker je negospodarno.

Odporna na ogenj

Osnovna konstrukcija montažnih hiš je lesena, zato se morda smešno sliši, če rečemo, da je hiša »odporna« na ogenj. Vendar se pri gorenju na lesenih elementih sten, strehe in stropov, ki morajo biti dovolj velikih dimenzij, ustvari plast ogljika, ki prepreči dostop kisika in tako zadrži širjenje ognja. Površinska plast sicer zogleni, vendar se konstrukcija hiše ne bo zrušila. Na ogenj naj bi bila odporna od najmanj 30 do 60 minut, kar stanovalcem omogoča, da se pravočasno umaknejo na varno. Za dodatno protipožarno varnost so pri večini hiš v stene vgrajene še ognjevarne mavčno-kartonske in cementno-iverne plošče.

Tudi potres ji ne more do živega

Protipotresna varnost je v osnovi zagotovljena s statičnimi izračuni za nosilno konstrukcijo, ki ga je treba narediti za vsako hišo posebej, pravijo proizvajalci. Elementi so z mehanskimi vezivnimi sredstvi, kot so kotniki, sponke, vijaki in zatezna sidra, med seboj povezani v lesene okvire. Takšna konstrukcija prenaša navpične obtežitve, nanjo pa so prav tako z mehanskimi vezivi pritrjene obložne plošče, ki zagotavljajo stabilnost pri delovanju vodoravnih obtežitev, kot sta veter in potres. Poudarjajo še, da lesena konstrukcija zaradi prožnosti lesa laže prenaša tlačne in vlečne obremenitve ter sile upogibanja kot zidana. To je zlasti pomembno, če hiša stoji na tleh s slabšo nosilnostjo.

 -----

Vasilija iz Nove Gorice razmišlja o postavitvi energijsko varčne montažne hiše. Sprašuje, ali so montažne hiše primerne tudi za bivanje na Primorskem, kjer so temperature pogosto višje kot drugod po Sloveniji. Skrbi jo hitro segrevanje, zanima pa jo tudi, kako se takšna hiša obnaša v močni burji.

Proizvajalci odgovarjajo, da je postavitev montažne hiše primerna v prav vseh delih Slovenije. Okolju in podnebnim razmeram je treba prilagoditi arhitekturo in zasnovo konstrukcije, kar pa ni težko, saj si naročnik lahko zamisli arhitekturo čisto po svojih željah, pri tem pa naj upošteva arhitekturne značilnosti pokrajine, so še pojasnili sogovorniki.

Zaradi močne burje, ki je na Primorskem pogosta, montažna hiša ne bo imela večjih napuščev oziroma elementov, v katere bi se veter lahko upiral in jih poškodoval. Ta dejavnik je treba (tako kot recimo potresna območja) upoštevati pri statičnih izračunih. Tem se potem prilagodi konstrukcija, ki mora biti dovolj močna.

Prevelikemu in prehitremu segrevanju hiše zaradi višjih temperatur se izognemo s pravilno izbrano in dovolj debelo izolacijo ter obveznim zasenčenjem vseh steklenih površin. Vendar kakor pravi eden od sogovornikov, Franc Tesovnik iz podjetja Rihter, se pri dalj časa trajajočih temperaturah nad 30 stopinj Celzija še tako dobro izolirana in zasenčena hiša lahko pregreje. Zato je pametno poskrbeti za dobro tesnjenje in namestitev prisilnega prezračevanja z rekuperacijo. Mogoča rešitev je tudi manjša klimatska naprava.

Delo in dom, 21. junij 2006

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE