V Sloveniji se bo dogajanje začelo v petek, 8. novembra, s predavanjem o pasivni hiši na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. V vseh treh dneh bo po vsej državi na ogled okrog 20 pasivnih hiš, nekatere že zgrajene, druge še v gradnji, v okviru prireditve pa bodo v podjetju Agregat iz Ljubljane pripravili posvet o vgradnji prezračevalnih sistemov za novogradnje in obnove v pasivnem standardu.

Pasivne hiše, ki jih bo mogoče obiskati, so grajene z različnimi gradivi in tehnologijami gradnje. Dokazujejo, da pasivni standard omogoča številne arhitekturne in izvedbene oblike, ki so primerne za vsa okolja. Obiskovalci se bodo lahko pozanimali, kaj je pretehtalo pri odločitvi investitorja za to vrsto hiše, kako poteka gradnja, ob kakšne težave je morda trčil in, ne nazadnje, kako se v pasivni hiši živi. Ob investitorju bodo tudi izvajalci, ki bodo na voljo za strokovne informacije.

Prijave
Seznam hiš s kratko predstavitvijo, terminom ogledov in kontaktom za prijavo je mogoče dobiti na spletni strani Konzorcija pasivna hiša www.fa.uni-lj.si/konzorcijph, klik na Dnevi pasivne hiše.

Pasivna hiša potrebuje za ogrevanje izredno malo energije – preračunano v gorivo: manj kot 1,5 litra kurilnega olja na kvadratni meter na leto. Odlikuje jo tudi vedno svež in topel zrak, ki ga dovaja prezračevalni sistem. Velika okna zagotavljajo dotok sončne energije, s katero se prostori dogrevajo, poleg tega pa predvsem dovolj dnevne svetlobe. V Sloveniji je bilo od leta 2008 zgrajenih okrog tisoč pasivnih hiš, največ stanovanjskih, vmes so tudi večstanovanjske pa vrtci, šole, večnamenske športne stavbe itd. Grajene so v različnih velikostih in tehnologijah gradnje, v vseh regijah in klimatskih območjih. Eko sklad dodeljuje za pasivne oz. skoraj ničenergijske hiše nepovratne finančne spodbude.