Kakor je poudaril Remec, je najlaže spreminjati zakonodajo, a če bi vsi izvajali zakone, bi bile razmere v gradbeništvu danes drugačne: »Tako pa se srečujemo z borbo za novo gradbeno in prostorsko zakonodajo, pri čemer aktivno sodeluje tudi IZS.« Glavni namen tega sodelovanja in hkrati osnovno poslanstvo zbornice je dvigovanje gradbene kulture, poleg tega pa zastopa tudi poklicne interese članov. »Da bi se čim bolj približali njihovim potrebam in pričakovanjem, smo v zadnjem obdobju uvedli več novosti v delovanju zbornice. Izboljšali smo obveščanje in komunikacijo prek našega glasila IZS.NOVO, e-sporočil in spletne strani, na kateri so na voljo ažurirane informacije s področja poklica in stroke, tedenski pregled uradnega lista, mesečni pregled izdanih standardov ipd,« je dejal Remec.

IZS aktivno sodeluje v delovni skupini ministrstva za okolje in prostor, kjer usklajujejo številne predloge za spremembo gradbene in prostorske zakonodaje. Po besedah generalne sekretarke IZS Barbare Škraba Flis so do zdaj potekala usklajevanja na temo vodje gradnje, udeležencev v procesu graditve, novih reguliranih poklicev, pooblastilih pooblaščenih arhitektov in inženirjev, regulaciji dejavnosti in zavarovanju odgovornosti ter na temo projektne dokumentacije. »Sprejetih je bilo nekaj načelnih dogovorov, med katerimi bi izpostavila opustitev vodje gradnje, ki je dvigal veliko prahu. Dogovor je, da se v zakonu ohrani nadzornika, katerega naloge in odgovornosti se izpopolni. Nabor nalog nadzornika smo razširili in jasneje zapisali njegovo odgovornost,« je povedala Škraba Flisova.

Delovna skupina je prav tako dosegla načelni dogovor, da se ohrani obstoječi sistem udeležencev pri graditvi objektov. Udeleženci bodo torej ostali investitor, projektant, nadzornik in izvajalec. Za gradbeno tehnično zahtevne objekte je predviden neodvisen strokovni nadzor izpolnjevanja dveh bistvenih zahtev, mehanske odpornosti in stabilnosti ter požarne varnosti, tako kot je to praksa v več državah EU.

Pri tem je Barbara Škraba Flis izpostavila tudi dosežek IZS v povezavi z novim zakonom o javnem naročanju, po katerem se od 1. aprila dalje inženirske storitve oddajajo ob obveznem upoštevanju merila kakovosti in ne le cene. V kratkem naj bi bila sprejeta vladna smernica o učinkovitem javnem naročanju inženirskih storitev, pri kateri je IZS intenzivno sodelovala z ministrstvom za javno upravo.

Svoj pogled na spremembe gradbene in prostorske zakonodaje sta na prvem regijskem srečanju IZS v Novem mestu predstavila tudi  Martin Gosenca, predsednik uprave novomeškega gradbenega podjetja CGP, ki zaposluje 600 ljudi, in Peter Žigante, glavni direktor projektivnega podjetja Savaprojekt iz Krškega s skoraj 60 zaposlenimi. Gosenca je pozdravil prizadevanja IZS na tem področju in dejal: »Veliko stvari, s katerimi se srečujemo pri svojem vsakodnevnem delu, ne more rešiti noben zakon. Naše podjetje, na primer, je moralo kot izvajalec nositi stroške napačnih geomehanskih raziskav zemljine, čeprav niso nastali po naši krivdi. V tujini tega ne poznajo.«

Žigante pa je med drugim povedal,  da zaposlujemo 39 visoko izobraženih ljudi, od tega le osem arhitektov. »Zakaj? V Savaprojektu potrebujemo inženirje in ne umetnike. Potrebujemo ljudi, ki so po duši in naravi inženirji.« Pri tem je opozoril, da inženirji pri investitorjih ne uživajo ugleda, kar bi bilo treba spremeniti. »Pozdravljam regijska srečanja, ki jih je začela IZS, saj so priložnost, da se poenotimo in začnemo spoštovati sami sebe in svojo stroko,« je še dejal.

Inženirska zbornica Slovenije je naslednica Ljubljanske inženirske zbornice, ki je delovala 25 let med obema svetovnima vojnama. Letos beleži 20 let delovanja, ob tem jubileju pa so razpisali javni fotografski natečaj »Inženirji ustvarjamo življenjsko okolje«. »Namen natečaja je pridobiti strokovno neodvisen umetniški prikaz največjih inženirskih dosežkov na Slovenskem. Najboljše fotografije bodo razstavljene na Kongresnem trgu, z razstavo v atriju Mestne hiše pa želimo prikazati delovanje obeh zbornic od 1919 do danes,« je še povedal Remec.