Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Kritine: azbestne ne smemo odstranjevati sami

Uporaba azbesta je v Sloveniji v celoti prepovedana od leta 2003, a to ne pomeni, da tega zdravju zelo škodljivega materiala ni več v naši bližini. Nasprotno, vsebuje ga veliko izdelkov, kot so vodovodne cevi, jeklena gradbena ogrodja, ogrevalni kotli, tesnila in kritina. Azbestnocementna kritina (v Anhovem so jo nehali izdelovati leta 1996) je bila namreč v letih od 1970 do 1990 najpogostejša izbira lastnikov hiš. Tako kot za druge azbestne izdelke tudi zanjo velja, da je ne smemo odstranjevati sami, ampak morajo to storiti pooblaščeni izvajalci.

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) je za varno odstranjevanje azbestnocementne kritine v Sloveniji pooblaščenih 360 izvajalcev (seznam je objav­ljen na spletni strani agencije), v resnici pa jih to delo opravlja več kot tisoč, smo lahko slišali prejšnji teden na strokovnem srečanju, ki ga je organiziral Klinični inštitut za medicino dela v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja in regijskimi zavodi za zdravstveno varstvo. Srečanje je bilo zgolj uvod v akcijo ozaveščanja o nevarnostih, ki ljudem in okolju še vedno grozijo zaradi azbesta.

Ta ima zapoznele učinke na zdravje, saj lahko od izpostavljenosti azbestnim vlak­nom do razvoja bolezni, kot so azbestoza, pljučni rak, maligni mezoteliom in druge, mine tudi 40 let, v tem času pa ne moremo narediti nič, da bi bolezen preprečili. In število obolelih narašča, pri čemer največ skrbi vzbuja podatek, da so med njimi tudi tisti, ki nikoli niso imeli neposredno opraviti z azbestom.

Najdemo ga v več kot 3000 izdelkih

Azbest je skupno ime za vrsto naravnih mineralnih vlaken, odpornih proti kislini, lužilom in visokim temperaturam. Te lastnosti so bile tudi glavni razlog za njegovo razširjenost v industriji in gradbeništvu – najdemo ga v več kot 3000 izdelkih. V prvo skupino spadajo izdelki, ki vsebujejo šibko vezani azbest, zaradi svoje strukture pa se zlahka drobijo in vlaknajo. V to skupino spadajo skodle iz strešne lepenke (najdemo jih na strehah), valovita lepenka iz azbesta (toplovodne cevi), gradbeni kemični izdelki, kot so tesnilne mase, smole in lepila (najdemo jih v tleh in stenah), kiti in paste (najdemo jih v premazih na stikih vodovodnih in toplovodnih cevi), tesnilne in izolacijske mase (najdemo jih na kotlih, grelcih in tlačnih posodah), nabrizgana in ročno nanesena izolacija (najdemo jo v rezervoarjih za gorivo), tkanina (material za ovijanje cevi) in še bi lahko naštevali.

V drugo skupino spadajo materiali, v katerih je azbest primešan različnim snovem (cementu, vinilkloridu ali asfaltu), ki delujejo kot vezivo za azbestna vlakna. Če azbestnocementni izdelki niso poškodovani in jih ne obdelujemo, se azbest iz njih ne sprošča. To velja za azbestnocementno kritino, fasadne plošče, vodovodne in kanalizacijske cevi in kolena, korita za rože, vinilne talne azbestne obloge, asfaltne azbestne obloge, zavorne obloge in sklopke in podobno.

Poškodovana azbestnocementna kritina je nevarna

Azbestnih vlaken, ki se sproščajo iz polom­ljene ali kako drugače poškodovane azbestnocementne kritine, ne vidimo s prostim očesom, jih ne vohamo in ob vdihavanju ne čutimo. Zelo rada se lomijo vzdolžno, pri čemer nastajajo tanjša, iglam podobna vlak­na. Če jih vdihujemo, lahko pridejo globoko v pljuča in povzročijo že prej omen­jene bolezni. Azbest postane nevaren, ko se material, ki ga vsebuje, obrabi, poškoduje ali pa se zaradi neprimernega ravnanja z njim začnejo azbestna vlakna sproščati v zrak in s tem ogrožati zdravje ljudi. Nevarni so torej predvsem tisti izdelki, ki se drobijo ali spreminjajo v prah, ko jih uporabljamo, kar velja tudi za kritino.

Pri odstranjevanju azbestnocementne kritine je zato zelo pomembna pravilna zaščita tako ljudi kot okolja. Obvezna je uporaba ponjav za prestrezanje in zbiranje delcev zdrobljene kritine, ki bi pri delu lahko padli na tla, delovne obleke za enkratno uporabo, delovnih gumijastih rokavic, predvsem pa uporaba opreme za zaščito dihal, pri čemer je treba uporabiti masko s posebnimi filtri, saj navadna maska ne bo ustavila azbestnih vlaken.

Ravnanje z azbestnocementno kritino urejata uredba o pogojih, pod katerimi se lahko pri obnovi ali odstranitvi objektov ter pri vzdrževalnih delih na objektih, inštalacijah in napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (sprejeta je bila leta 2006), in aprila 2008 sprejeta uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest. Odstranjevanje azbestnocementne kritine, ki ne presega 300 kvadratnih metrov, lahko opravi izvajalec, ki je registriran za izvajanje krovskih del, za odstranjevanje več kot 300 kvadratnih metrov pa mora imeti izvajalec okoljevarstveno dovoljenje ministrstva za okolje.

Morda ne bo odveč opozorilo, da je treba pred začetkom sanacije poskrbeti za ustrezno pripravo gradbišča oziroma delovišča. To mora biti ograjeno in označeno, pripraviti pa je treba tudi prostor, kamor bomo odlagali kritino, da nam je pozneje ne bo treba spet premikati. Za manjše odpadke je smotrno pripraviti prostor že na strehi, čim bliže dvigalu ali lestvi.

Kritino je treba najprej omočiti

Salonitke, kakor je bilo razširjeno po­imenovanje azbestnocementnih strešnih plošč, je treba, preden jih začnemo odstran­jevati s strehe, zmočiti, najbolje s pršilci vode pod nizkim tlakom. Brizganje vode pod visokim tlakom je prepovedano. Iz omočenih plošč previdno odstranimo kavlje, žeblje in vijake, saj se, kot že rečeno, iz poškodovanih izločajo azbestna vlakna. Uporaba svedrov, žag in orodij za strganje z veliko hitrostjo ni dovoljeno, lahko pa si pomagamo z ročnimi orodji, ki imajo vgrajene zelo močne filtre hepa, in lahko vse morebitne azbestne delce takoj posesamo in pravilno odstranimo. Še enkrat je treba poudariti, da salonitk ne smemo lomiti, puliti ali razbijati.

S strehe jih torej ne mečemo, ampak jih, če je le mogoče, na tla spustimo cele in nepoškodovane. Na tleh jih je treba še enkrat omočiti z obeh strani. Paleto, na katero jih bomo zložili, je treba zaščititi s črno gradbeno folijo, zložene salonitke pa neprepustno oviti v polietilensko folijo in dobro polepiti z lepilnim trakom. Lahko jih sicer, prav tako ovite v folijo ali vsaj prekrite z njo, naložimo tudi na prikolico in odpeljemo na odlagališče. Neprimerno zavarovan tovor lahko tam zavrnejo.

Natančno je treba pregledati tudi vsa mesta na strešni konstrukciji, s katerih so bile odstranjene salonitne plošče. Konstrukcijo, letve, škarnike in opaž običajno posesajo s sesalnikom ali obrišejo z mokro krpo, pri splakovanju krpe, ki smo jo uporabili za brisanje, pa je treba odtok zaščititi z mokro krpo, ki zadrži delce. Obe krpi je treba po uporabi odložiti v polietilensko vrečko in skupaj s salonitnimi ploščami odpeljati na odlagališče.

Nevarni odpadki na odlagališču za nenevarne odpadke

Azbestnocementna kritina sicer spada med nevarne odpadke, vendar jo lahko primerno zaščiteno odlagamo na odlagališčih nenevarnih odpadkov. Upravljavec odlagališča mora zagotoviti, da so salonitne plošče (in drugi azbestni odpadki) odložene na vnaprej določeno odlagalno polje za azbest, ki mora biti vidno označeno in namenjeno samo odlaganju takšnih odpadkov. Dovoz do odlagalnega polja mora biti urejen tako, da je mogoče odpadke odložiti neposred­no s tovornega vozila v jamo ali jarek za azbestne odpadke. Če jih v jamo stresemo z njenega roba, je treba preprečiti njihovo morebitno raztresanje.

V jamo odložene azbestne odpadke prekrijejo z zemljo ali podobnim inertnim materialom. Po tako prekriti površini je dovoljeno voziti s tovornimi in delovnimi stroji, medtem ko je po nepokritih odpadkih to prepovedano. Upravljavec odlagališča mora pri vodenju predpisanega obratovalnega dnevnika zagotoviti, da se redno vpisujejo količina, vrsta in način obdelave odloženih azbestnih odpadkov ter lokacija odlagalnega polja. Investitor (občan) mora od upravljavca odlagališča pridobiti potrjen evidenčni list o ravnanju z odpadki, ki je dokazilo o oddaji azbestnih odpadkov na odlagališče.

Ponekod zastonj, drugje cene različne

Azbestnocementna kritina je bila v letih od 1970 do 1990 najpogostejša kritina na strehah hiš v Sloveniji, in ker se je njihova življenjska doba v zadnjem desetletju začela iztekati, je vlada leta 2006 sprejela uredbo o prevzemanju azbestnocementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in določitvi najvišje cene njihovega odlaganja. Uredba teh odpadkov ne uvršča med komunalne odpadke, ampak med nevarne, ki pa se lahko pod določenimi pogoji (ustrezno oviti v posebno folijo) odlagajo na odlagališčih nenevarnih odpadkov, saj velja, da so azbestna vlakna v fasadnih oblogah in azbestnocementni strešni kritini stabilizirana in se ne morejo izluževati. Upravljavec odlagališča komunalnih odpadkov lahko njihovo odlaganje odkloni samo, če so pomešani z drugimi odpadki, tako da jih ni mogoče ustrezno odložiti, sicer pa lahko za tono teh odpadkov zaračuna največ 67 evrov.

Ta cena pa je običajno višja, saj komunalna podjetja, ki ne upravljajo odlagališč komunalnih odpadkov, za odvoz azbestnocementnih izdelkov na podlagi javnega razpisa izberejo partnerja, ti pa jih na primerno odlagališče odpeljejo za znatno višjo ceno. Mariborska Snaga, denimo, občanom, ki tak­šne izdelke pripeljejo v njihov zbirni center, zaračuna 174 evrov za tono, ljubljanska Snaga 105 evrov (lani so sprejeli 511 ton teh odpadkov), Komunalno podjetje Vrhnika pa le 97,9 evra za tono (lani so sprejeli in na deponijo Ostri Vrh v Logatcu odpeljali 105 ton). Novomeščani lahko na njihovo komunalno podjetje brezplačno pripeljejo do 20 salonitk, večje količine pa sprejemajo le v Cerodu v Leskovcu, kjer pa odlaganje zaračunajo. Za občane povsem brezplačno je odlaganje azbestnocementne kritine na območju novogoriške komunale, ki skrbi za šest občin – stroške odlaganja v celoti poravnajo občine.

Kdo mora poskrbeti za gradbene odpadke?

Na ministrstvu za okolje poudarjajo, da je za ravnanje z gradbenimi odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, v celoti odgovoren investitor. Ta (in ne izvajalec) mora gradbene odpadke oddati zbiralcu gradbenih odpadkov ali tistemu, ki te odpadke obdeluje. Za manjše količine gradbenih odpadkov mu ni treba naročati odvoza, ampak lahko za to poskrbi sam oziroma jih sam odpelje v zbirni center. Poglejmo, kakšne so največje količine posameznih vrst gradbenih odpadkov, za katere investitorju ni treba naročati odvoza:

  • beton, opeka, ploščice, keramika: 50 m3;
  • les, steklo, plastika: 10 m3;
  • bitumenske mešanice, katran in katranirani izdelki: 15 m3;
  • izolirni materiali: 5 m3;
  • zemeljski izkop, ki ni onesnažen z nevarnimi snovmi in se ne uvršča med nevarne gradbene odpadke: 5000 m3;
  • gradbeni materiali, ki vsebujejo azbest (razen odpadni azbestnocementni gradbeni izdelki: 0,5 m3;
  • odpadni azbestnocementni gradbeni izdelki: 5 m3.

Kredit Eko sklada za sanacijo azbestne kritine

Eko sklad ponuja možnost kreditiranja okoljskih naložb občanov, s katerimi želijo ti nadomestiti gradbene materiale na svoji nepremičnini, ki vsebujejo nevarne snovi. Občani lahko kredit z odplačilno dobo največ deset let in z obrestno mero trimesečni evribor + 1,5 odstotka pridobijo za zamenjavo strešne kritine, ki vsebuje azbestna vlakna, pri čemer lahko priznani stroški dosežejo skupaj največ 65 evrov za kvadratni meter zamenjane azbestne kritine. 300 kvadratnih metrov azbestne kritine na posameznem objektu lahko zamenja vsak izvajalec, ki je registriran za izvajanje krovskih del, za odstranjevanje več kot 300 kvadratnih metrov azbestne kritine pa mora imeti izvajalec okoljevarstveno dovoljenje ministrstva za okolje. Kot dokazilo o dokončanju naložbe mora kreditojemalec končnemu računu izvajalca priložiti potrdilo upravljavca odlagališča o ustreznem deponiranju kritine (evidenčni list o ravnanju z odpadki).

Na javni poziv, ki je bil objavljen konec letošnjega marca (47OB12) in bo odprt do razdelitve sredstev oziroma najpozneje do 31. januarja prihodnje leto, je do petka prispelo sedem vlog občanov. Eko sklad jim je že odobril za 70.360 evrov kredita. Po prejšnjem razpisu pa je odobril za 430.550 evrov kredita.

Do okolja in ljudi prijazne vlaknocementne plošče

Okolju in zdravju nevarne azbestnocementne plošče, ki so jih vse od leta 1919 izdelovali v Anhovem, so leta 1996 zamenjale nenevarne vlaknocementne plošče. Devetdeseta leta je namreč v Salonitu zaznamoval preobrat v skrbi za varstvo okolja, azbest pa so, kot že rečeno, dokončno opustili leta 1996, ko so v skladu z zakonom o njegovi prepovedi prenehali izdelovati azbestnocementne valovite plošče. Sledila sta sanacija in nato še čiščenje objektov in naprav v tovarni. Marca 1998 je Salonit Anhovo skupaj s švicarsko družbo Eternit ustanovil Esal, v katerem danes med drugim izdelujejo vlaknocementno kritino, naslednico nekdanjih salonitk, in valovite fasadne plošče. Valovita vlaknocementna kritina je primerna izbira, če nameravamo zamenjati dotrajane salonitke, saj ima enake mere in enak profil, zato jo lahko namestimo na obstoječe nepoškodovane letve in nosilno konstrukcijo.
 

Komentarji

Lucija Podbevšek

Strešna kritina "salonitke" so torej nevarne, če se ne držimo zahtevanih predpisov o varnosti. Sprašujem pa se in zelo me
skrbi, kaj ko mnogi nevedneži uporabijo že odstranjene salonitke za svoj vrtiček. Pokrivajo in ogradijo gredice, naredijo si
hiške ipd.Ni ogroženo samo njihovo zdravje, temveč zdravje vseh, ki imajo vrtiček. Zdrava hrana na takem vrtu????
kaj naj naredim in na koga naj se obrnem, da bi se to odstranilo z vrtičkov,Če prav razumem so salonitke oz. azbest z zakonom prepovedani,torej vsi neosveščeni vrtičkarji kršijo zakon.Kdo je tisti, ki lahko pride in zateva odstranitev starih
poškodovanih salonitk? L.p. Lucija