V skoraj idiličnem naravnem okolju pod Storžičem na gozdnem robu so pred desetlet­ji postavili skupino brunaric, ki se zajedajo v gozdno mejo in ponujajo stanovalcem lepe poglede v dolino. Nekateri lastniki so jih v tem času predelali in večina hišk žal ni ohranila izvirne podobe. V osnovi so bile dokaj majhne in lepo vklopljene v naravno okolje. Precej lastnikov se je odločilo za povečavo in tako po besedah arhitekta Tomaža Čeligoja iz biroja Kombinat naredilo pojavno dokaj močne arhitekture.

Investitor hiše, ki jo predstavljamo, je želel počitniško brunarico preurediti v stanovanjsko hišo. Postavljena je bila na zidano prit­ličje, ki je delno vkopano, in obsegala nadstropje in mansardo. Kot pravi arhitekt, je bil tloris dokaj utesnjen. Pritličje ni bilo izolirano, nadstropje in mansarda sta bila izolirana z notranje strani, na zunanji pa so bila vidna bruna. Zaradi potreb investitorja so dodali dnevni prostor, ki deluje kot zimski vrt, in nadstrešek za avtomobile, poleg tega so vzpostavili boljšo komunikacijo. Obstoječe stopnišče je bilo namreč zelo utesnjeno in strmo, zato se je po njem zelo težko hodilo. Pri prenovi so se držali načela, da ohranijo merilo nekdanje brunarice, in s tem prvotno podobo niza objektov na gozdnem robu.

»Konstrukcija brunarice se je v celoti ohranila. V zunanjosti smo odstranili balkone in vetrolov ter tako obstoječo brunarico očistili do prvotne podobe. Osnovni objekt se je torej ohranil, oblekli pa smo ga v nov enotni ovoj,« pojasnjuje Čeligoj. Odstranili so tanko in neprimerno toplotno izolacijo na notranji strani brun in tako nekoliko povečali prostore, celotno hišo pa oblekli v izolacijski ovoj s prezračevano leseno fasado iz macesnovega lesa. Lesena so tudi senčila, ki se pomikajo drsno in zaprta dajejo zastrto svetlobo skozi reže. Dva nova volumna – dnevni prostor na eni strani in nadstrešek za avtomobile na drugi – sta zasnovana kot oblikovno samostojna elementa. S tem so ohranili majhno merilo brunarice v prostoru s pretežno počit­niško pozidavo. Obstoječo hišo so razširili le z novim stopniščem na severni strani, v pritličju pa uredili servisne prostore (stranišče s prho in kurilnico).

V pritličju je tloris osnovnega objekta nespremenjen, kuhinja in jedilnica sta na istem mestu z enako opremo in tlaki, preuredili so vhodni del, na levi strani objekta je zdaj dnevna soba z velikim panoramskim oknom z zelo lepim pogledom na dolino in pašnik, ki mu pravijo gamsov raj, saj s Storžiča nanj radi zaidejo gamsi.

Prenovljeno brunarico po besedah sogovornika povezuje glavna komunikacija, ki poteka od nadstreška za avtomobile po nadkritem hodniku v obstoječo hišo ter skozi novo stopnišče naprej proti dnevni sobi. »Ta poteza, ki se v nadstropjih odpira z okni na zunanjo teraso in v naravo, prikaže celotno hišo in vzpostavi orientacijo. Čeprav so prostori majhni, pa je prehodnost med njimi zaradi pogledov v naravo razkošna,« pojasnjuje Čeligoj.

Prizidka, dnevna soba in nadstrešek za avtomobile, sta izdelana iz betona, da se v materialu in pojavno ločita od osnovnega objekta. Ker sta potisnjena v breg, je to tudi konstrukcijsko edino smiselno. Nadstrešek za avtomobile ni izoliran, saj to ni potrebno.

V notranjosti hiše so ohranili ambiente, kot so bili v brunarici. Strop med nadstropjem in mansardo je ostal lesen z lesenimi stropniki, prav tako lesen pod. Oba elementa ohranjata in poudarjata značaj brunarice. Ob novem stopnišču so ohranili zunanjo steno z vid­nimi bruni, prav tako je v mansardi okno s polknom, ki je bilo nekoč na zunanji strani. Oba elementa zdaj dajeta notranjosti samosvoj pečat in ohranjata spomin na nekdanjo podobo brunarice.